Robert Božič
Aleš Karba
Andrej Šinko
Prazen trg sv. Petra v Vatikanu (foto: Printscreen)
Prazen trg sv. Petra v Vatikanu | (foto: Printscreen)

Vatikan in koronavirus: Kako bo za veliko noč?

22.03.2020, 21:32 Marta Jerebič

Pandemija koronavirusa močno kroji versko življenje po vsem svetu. O tem smo se v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve pogovarjali z duhovnikom Sebastijanom Valentanom, ki je na doktorskem študiju v Rimu. Vprašali smo ga, kako bo potekala letošnja velika noč v Vatikanu. Ali lahko od papeža pričakujemo kakšno presenečenje?

Gospod Valentan, je te dni tudi Rim videti kot Wuhan - kot mesto duhov?

V severni Italiji, kjer je žarišče okužb z novim koronavirusom, so bile izredne razmere razglašene najprej, karanteno pa so 9. marca razglasili za celotno italijansko ozemlje, tudi za Rim. To je najprej pomenilo, da smo še lahko hodili na sprehode, nato pa so bili zaradi neupoštevanja vladnega dekreta izrečeni strožji ukrepi, podobni tem, kot jih je v četrtek sprejela tudi slovenska vlada: najnujnejši nakupi v prehrambenih trgovinah, lekarnah, delujejo pošte, banke, to pa je že skoraj vse. Za tiste, ki ne ostajajo doma oz. njihovi izhodi ne predstavljajo nujnih zadolžitev, je zagrožena zaporna ali denarna kazen, teh pa je bilo v začetku izrečenih zelo veliko. Večno mesto Rim je prazno, pusto, brez romarjev in drugih obiskovalcev. Tu pa tam je možno srečati smetarje, ki pobirajo smeti, sicer bi se v njih zadušili in pa kakšnega poštarja. Svetniki in angeli s številnih cerkva in palač nemo opazujejo prazne ulice, ki jih niso vajeni.

Papež Frančišek je zdaj prvič v sedmih letih nedeljske nagovore in sredine splošne avdience začel prenašati iz knjižnice apostolske palače. Vatikan prav tako zdaj vsako jutro prek portala Vatican News prenaša papeževe jutranje maše v domu sv. Marte. V teh dneh se je zvrstilo kar nekaj namenov, sporočil ...

Vajeni smo, da potekajo papeževe sredine splošne avdience na polnem trgu sv. Petra ali pa v dvorani Pavla VI. Prav tako so mnogi poslušalci Radia Ognjišče v živo doživeli papeževo nedeljsko molitev Angelovo čaščenje na Petrovem trgu, ko se je točno opoldne odprlo okno v apostolski palači, za katerim je bilo mogoče videti majhno belo piko – papeža Frančiška, ki je zbrane nagovoril in jih blagoslovil. Vsega tega sedaj ni zaradi izrednih razmer, ki vladajo po vsem svetu, a zahvaljujoč digitalnim sredstvom družbenega obveščanja, se papeževi nagovori prenašajo v živo po radiu, televiziji, po spletu iz apostolske knjižnice.

V živo se prenašajo tudi papeževe svete maše iz kapele doma sv. Marte. Pri teh mašah je mogoče duhovno sodelovati tudi preko ene ali dveh slovenskih televizij. Prepričan sem, da mnogi naši verniki že vedo, da lahko prejmejo tudi duhovno obhajilo.

To je posebej primerno v tem času, ko so slovenski škofje do preklica podelili slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši, ki jo je mogoče nadomestiti z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu.

V Sloveniji, kakor veste, so do nadaljnjega že vse od 13. marca po izdanem navodilu slovenskih škofov v izogib širjenju koronavirusa odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki. Škofje so določili, da duhovniki darujejo svete maše po sprejetih namenih izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. Somaševanje in maševanje v navzočnosti vernikov je izrecno prepovedano, ker vsaka takšna sv. maša, glede na trenutne razmere, predstavlja visoko tveganje za okužbo in širjenje epidemije. Na spletni strani SŠK lahko celo preberemo, da je potrebno v tistih primerih (v kolikor se dogajajo in menda se še kar naprej), ko duhovnik še vedno javno mašuje z verniki, obvestiti škofijo, ki bo kontaktirala duhovnika in od njega zahtevala upoštevanje navodil slovenskih škofov.

Ker torej verniki k sveti maši ne morejo, pa lahko prejmejo in je celo zaželeno, da prejmejo duhovno obhajilo. Glede prejema takšne oblike obhajila nadškof Turnšek pravi, da se na mirnem kraju umirimo in se nato pokrižamo. Zavemo se Božje navzočnosti in obudimo ter zmolimo kesanje. Preberemo evangelij dneva. Nekaj časa premišljujemo ob Božji besedi (bodite pozorni na to, kaj vam govori in kakšne občutke prebuja v vas). Zmolimo veroizpoved in nato sledi duhovno obhajilo, torej obudimo željo, da bi Jezus prišel v naše srce. Če spremljamo sveto mašo po radiu ali tv, to že tako delamo s sodelovanjem. Priporoča tudi molitev, ki je zelo lepa, in bi jo tukaj, če dovolite prebral:

Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

Papež je prek telefona dal intervju za italijanski dnevnik La Stampa. Kaj je povedal o razmerah, v katerih smo?

Papež je v intervjuju, ki ga omenjate, izpostavil pomembno misel, da namreč pozabljamo, da tudi v vsakdanjem običajnem življenju obstajajo temni trenutki. Mi mislimo, da so preizkušani samo drugi, mi pa ne. Vsega imamo dovolj – hrano kar odmetavamo, odhajamo na luksuzna potovanja, sami sebi smo zadostni, k drugim se odpravimo ali jih pokličemo le, kadar se nam zahoče družbe – torej, vsega je v preobilju in to v takšni meri, da si izmišljamo nove in nove trende. Papež pa pravi, da v tem času, ki ga živimo sedaj, obstajajo temni trenutki prav za vsakogar. Ta čas je zaznamovan z bolečino in sencami, ki so navzoče v naših domovih. Gre za način življenja, ki mu ni podobnega. Nihče ne more biti povsem miren in vsi delimo ta trenutek negotovosti. Je pa to vsekakor priložnost, da se po papeževih besedah na veliko noč pripravimo z molitvijo in postom. Tako bomo mogli s solidarnostjo gledati na tiste, ki zares trpijo in videti žarek svetlobe, ki bo končno vendarle razsvetlil vse in vsakogar.

Je že kaj znano, kako bo za veliko noč?

Prefektura papeške hiše v Vatikanu, ki je pristojna za organizacijo posebnih, zasebnih in splošnih avdienc svetega očeta, je objavila obvestilo, da bodo zaradi trenutnih mednarodnih izrednih zdravstvenih razmer vsi obredi velikega tedna v Vatikanu potekali brez fizične prisotnosti vernikov in da bodo do 12. aprila 2020 (torej do velike noči) vse splošne avdience svetega očeta in njegove molitve Angelovega čaščenja prenašane v živo na vatikanski uradni spletni strani Vatican News. Da se obvestilo Prefekture papeške hiše nanaša na predvelikonočni čas, ne pa tudi na samo veliko noč, razumemo tudi iz tega, da njeno sporočilo ne omenja molitve Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja, ki se moli prav v velikonočnem času. Omenjeno sporočilo tega vatikanskega urada prav tako ne reče nič o tradicionalnem papeževem velikonočnem blagoslovu Urbi et orbi, mestu in svetu. S tem Prefektura papeške hiše sporoča, da glede načina obhajanja same velike noči v Vatikanu le še ni vse odločeno.

Moram pa tukaj takoj dodati, da je vodja tiskovnega urada Svetega sedeža Matteo Bruni kmalu za tem sporočilom novinarjem pojasnil, da se bodo vsi obredi velikega tedna vršili in da ob trenutni situaciji Sveti sedež še proučuje, na kakšen način se bodo vršili, da ne bi prišlo do širjenja koronavirusa in da bo to odvisno od epidemiološkega stanja. O tem, da naj bi obredi velikega tedna v Vatikanu potekali brez vernikov, Bruni ni govoril in osebno tudi mislim, da nekaj vernikov pri teh papeževih obredih bo navzočih. Bodo se pa ti obredi tudi neposredno prenašali po radiu in televiziji ter na spletni strani Vatican News, kot je bilo to običajno že doslej.

Na samo veliko noč bo papež najverjetneje sveto mašo obhajal v baziliki sv. Petra in ne na trgu, skoraj zagotovo pa tradicionalnega velikonočnega blagoslova Urbi et orbi, mestu in svetu, ne bo podelil iz lože bazilike, ampak iz njene notranjosti. A, kot rečeno, počakati moramo na uradne potrditve.

Kar se pa tiče velikonočnega obhajanja po svetu, pa je Kongregacija za bogoslužje 19. marca izdala poseben dekret za škofe, kjer daje določene usmeritve. Krizmena maša, pri kateri se v stolnicah blagoslovijo in posvetijo sveta olja, se recimo lahko prestavi na kasnejši čas, kjer bodo obredi velikonočnega tridnevja potekali brez vernikov, se ljudem sporoči ura začetka teh obredov, da se lahko po svojih domovih duhovno vključijo v to dogajanje in kongregacija posebej pravi, da so vernikom ob tem lahko v pomoč televizijski ali internetni prenosi, ki potekajo v živo, ne pa tudi posnetki. Pri večerni maši velikega četrtka se recimo opusti obred umivanja nog, odpade prenos Najsvetejšega. Na veliko soboto zvečer se opusti slavje luči itd., a več bodo naši škofje verjetno povedali prihodnji teden.

Že več let sta za božič in veliko noč vatikansko baziliko krasila Slovenca Sabina Šegula in Peter Ribič. Glede na to, da je Vatikan zaprl baziliko in Trg sv. Petra za javnost, tega letos verjetno ne bo...

Pred par dnevi sem govoril z dr. Sabino Šegulo in mi je povedala, da so ju iz Vatikana poklicali in obvestili, da tokrat papeškega oltarja in lože bazilike sv. Petra ne bosta mogla krasiti. Sabina Šegula in Peter Ribič krasita baziliko že vse od leta 2011 in na ta način promovirata Slovenijo. Za letošnjo veliko noč je ga. Šegula že narisala celoten dizajn, bilo je dogovorjeno, da bodo tudi tokrat v Vatikan potovale slovenske orhideje, sedaj pa vse to ne bo mogoče. Baziliko bodo za velikonočno praznovanje verjetno bolj skromno okrasili vatikanski floristi sami.

Zagotovo ne bo tudi križevega pota v rimskem Koloseju. Tudi tu bodo morali iskati drugačne načine izvedbe. Komu pa je sicer papež naročil, naj napiše meditacije?

Vatikan križevega pota, ki se moli v rimskem Koloseju na veliki petek, za zdaj še ni odpovedal, najverjetneje pa bo letos ob izrednih razmerah potekal v Vatikanu. A na uradno sporočilo o tem še čakamo. Kolosej se nahaja na ozemlju Italije in je za dogajanja tam pristojna italijanska vlada. Glede na dobre odnose, ki vladajo med Italijo in Vatikanom menim, da s samo izvedbo v okrnjeni obliki ne bi bilo težav, hočem reči, da Italija temu ne bi nasprotovala, a bolj resnično se mi zdi, da ob vsem tem, kar se danes dogaja, Vatikan niti ne bi zaprošal ta kaj takega. Verniki in vsi drugi bodo pri tem križevem potu lahko sodelovali po televiziji, kot tudi doslej, tako da to bo teklo nemoteno, kot rečeno, najverjetneje na ozemlju Vatikanskega mesta.

Meditacije za letošnji križev pot je papež zaupal zaporniški župniji zapora »Due Palazzi« v Padovi. Papež se je odločil za zapor prav iz razloga, da bi nam tudi tokrat korak narekovali zadnji. Nagovorili nas bodo različni ljudje, ki so kakorkoli povezani z zaporom: obsojenec, policist zaporniške policije, prostovoljec, družina zapornika, nadzorni sodnik... To bo izredno bogat in nagovarjajoč križev pot.

Kakšna presenečenja sicer lahko pričakujemo tokrat od papeža? Zadnjič je odšel molit v baziliko Marije Velike in cerkev sv. Marcela na ulici Via del Corso ...

Frančišek pač ne bi bil Frančišek, če ne bi ob sklepu svojega nagovora v apostolski knjižnici, tako v sredo kot v nedeljo, pohitel k oknu, ga odprl in blagoslovil ljudi. Naredil je nekaj, kar ni bilo predvideno, na ta način pa je želel še bolj pokazati, da želi biti zares blizu ljudem v stiski. To dejansko počne že ves čas svojega pontifikata. Preteklo nedeljo popoldne se je odpravil na opustele rimske ulice, kjer so ga presenečeni srečali tisti redki, ki so se slučajno znašli na poti v trgovino ali lekarno. Papež se je ustavil v dveh cerkvah in se tam zadržal v molitvi in prošnji za ves svet, da bi se mogel vrniti v normalno življenje.

Kakšna bo torej tokratna velika noč v večnem mestu? Vedeti moramo, da je država Vatikansko mesto samostojna in suverena država, ki tudi zaradi tega statusa sama odloča o javnih vprašanjih, povezanih z njenim ozemljem, in sama sprejema odločitve. Letošnje obhajanje velike noči v Vatikanskem mestu bo bržkone drugačno od vseh obhajanj doslej, a končno odločitev o tem bo sprejel papež Frančišek, ki je že velikokrat presenetil.

Tudi Cerkev v Sloveniji ocenjuje, da bogoslužij v cerkvah ne bo vsaj do maja. Tudi podeljevanje zakramenta sprave je do nadaljnjega odpovedano. Kako bo torej s tem za letošnjo veliko noč. Kaj cerkveno pravo pravi o razmerah, ko ni možne spovedi? O tem je papež govoril pri petkovi jutranji maši...

Prav v petek je Apostolska penitenciarija v Vatikanu, torej papeško sodišče za notranje duhovno področje, za področje vesti, izdala izredno pomembna dokumenta, in sicer dekret in navodilo glede popolnega odpustka in spovedi ter skupne odveze. Ta dokumenta sta že objavljena na spletu in prosto dostopna, jaz bi pa ju zgolj na kratko z nekaj besedami povzel.

Sodišče Ap. penitenciarije z dekretom sporoča, da se vernikom, ki imajo novi koronavirus, pod določenimi pogoji podeli popolni odpustek. Tega lahko prejmejo tudi zdravstveni delavci, družinski člani in tisti, ki na različne načine, tudi z molitvijo, skrbijo za obolele.

1. Popolni odpustek se podeli tistim vernikom, obolelim za koronavirusom, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni bodisi v bolnišnicah ali na svojih domovih. Za prejem odpustka morajo biti v stanju nenavezanosti na kakršenkoli greh in preko radia, televizije ali spleta duhovno navzoči pri sveti maši, molitvi rožnega venca, križevem potu ali pri kakšni drugi pobožnosti. Popolni odpustek lahko prejmejo tudi, če vsaj zmolijo vero, oče naš in kakšno Marijino molitev, ter to preizkušnjo darujejo bratom in sestram. Ob tem morajo imeti notranjo željo, da bodo, ko bo to možno, pristopili k spovedi, svetemu obhajilu ter molili po namenu svetega očeta.

2. Tudi zdravstveni delavci, družinski člani in drugi, ki se izpostavljajo tveganju okužbe in pomagajo obolelim za koronavirusom, lahko prejmejo popolni odpustek pod istimi pogoji.

3. Tretja kategorija vernikov, če tako rečem, ki lahko ob enakih pogojih ob trenutni svetovni epidemiji prejmejo popolni odpustek, so tisti, ki počastijo Najsvetejše ali vsaj pol ure berejo Sveto pismo ali zmolijo rožni venec, križev pot ali rožni venec Božjega usmiljenja, z namenom, da bi po posredovanju Boga prenehala epidemija oziroma z namenom olajšanja vseh okuženih.

4. Četrta skupina, najbolj rizična skupina pa so tisti, ki ne morejo prejeti zakramenta bolniškega maziljenja in svete popotnice. Tem podeljuje Cerkev popolni odpustek v trenutku smrti, če so v srcu odprti za Boga in se kesajo svojih grehov. Sodišče Ap. penit. za prejem tega odpustka priporoča, da imajo taki verniki pri sebi razpelo ali križ. Ker k zakramentom ne bodo mogli več pristopiti, je Cerkev tista, ki zanje izpolnitev teh pogojev nadomesti ali kot bi preprosto rekli, stopi v njihove čevlje.

Vatikansko sodišče Ap. penitenciarije pa je kot že rečeno, v petek izdalo tudi noto ali pojasnilo, s katero želi tako laike kot klerike spomniti na nekatere posebne vidike zakramenta spovedi. Medtem, ko je posamična spoved še vedno redna pot, pa je skupna odveza izredna pot. Govorimo torej o spovedi in o skupni odvezi, torej o dveh različnih vidikih odpuščanja grehov. Apostolsko sodišče pravi, da bo v tistih predelih sveta, kjer bo ali pa je že stanje zaradi koronavirusa posebej težko, možna tudi skupna odveza. Pogoje zanjo v skladu s pravom določajo krajevni škofje.

V Sloveniji so škofje za čas epidemije izdali izredna navodila, v katerih so spoved odložili za nedoločen čas. Na spletni strani SŠK pa lahko preberemo, da je podeljevanje zakramenta spovedi do nadaljnjega odpovedano. Duhovniki imajo prepoved spovedovanja do preklica. Spovedovanje pa je mogoče v smrtni nevarnosti.

Ker je sodišče Ap. penitenciarije z noto podalo določena pojasnila, lahko pričakujemo, da bodo slovenski škofje prihodnji teden za slovensko področje izdali podrobnejša dopolnjena in aktualizirana navodila.

O spravi z Bogom v teh težkih razmerah je te dni pri eni od jutranjih svetih maš spregovoril tudi papež Frančišek in aktualiziral vprašanja mnogih te dni: »Kje lahko najdem duhovnika, spovednika, ker se ne sme iti od doma? In jaz se želim pobotati z Bogom, želim, da me On objame, ... kaj naj storim, če ne najdem duhovnikov?« In na to vprašanje papež odgovori: Stori to, kar pravi katekizem. Če ne najdeš duhovnika, da bi se spovedal, se pogovori z Bogom, on je tvoj Oče, povej mu resnico: »Gospod, zakuhal sem to, to in to ... Oprosti mi,« in prosi ga odpuščanja z vsem srcem, z molitvijo kesanja in mu obljubi: »Kasneje se bom spovedal, vendar zdaj mi odpusti.« In tako se boš vrnil v Božjo milost, pravi papež.

Kako pa te dni živi Cerkev drugod po Italiji, zlasti v Lombardiji, ki je še posebej prizadeta. Kako so duhovniki blizu ljudem?

Papež nosi v srcu pokrajino Lombardijo s prestolnico Milano in sploh severni del Italije. Znano je, da je tam največ okuženih in mrtvih, te dni smo lahko videli italijanski časopis, ki je imel 10 strani osmrtnic. Videli smo krste v cerkvi, ki so čakale, da jih bo vojska odpeljala v krematorije v razne druge predele, ker lokalni krematoriji zaradi tako velikega števila mrtvih ne uspejo opravljati dela v tako velikem obsegu. To so boleči prizori.

Vi sprašujete, kako so duhovniki blizu ljudem. Prijatelj iz Italije mi je povedal, da duhovniki iščejo vse možne načine, da bi lahko pomagali. V nekaterih bolnišnicah je mogoče, da duhovnik, oblečen v zaščitno obleko, prinese tudi obhajilo hudo ali na smrt bolnim. Ti bolniki so v sobi v karanteni, duhovnik pa obhajilo odloži v preddverju. Nato se umakne in v preddverje vstopi bolnik, ki se sam obhaja. Duhovnik lahko v tem času z njim moli in govori le preko steklene pregrade.

O posebnih bolniških duhovnikih govori tudi nota sodišča Ap. penitenciarije. Svetuje se, da naj bi se za poseben okoliščine ustanovile skupine takšnih duhovnikov, ki bi v soglasju z zdravstvenimi oblastmi nudili duhovno pomoč bolnim in umirajočim.

Papežev osebni tajnik Gaid je te dni rekel, da se duhovniki ne bi smeli omejiti na vlogo opazovalcev, temveč bi morali iti med ljudi, ob tem pa seveda upoštevati vse potrebne ukrepe, da se izognejo okužbi. Veliko izzivov nas čaka.

Gospod Sebastijan Valentan, hvala za pogovor.

Hvala tudi Vam. Ostanimo doma, spoštujmo navodila naših cerkvenih in državnih oblasti in tako skupaj naredimo nekaj za zaustavitev širjenja tega groznega virusnega obolenja, ki za vse nas predstavlja posebno preizkušnjo, a je obenem tudi priložnost, da premislimo svoje življenje, svoj odnos do Boga in bližnjega. Verjamem, da je za mnoge težko biti na enem mestu, posebej za tiste, ki živijo v blokih (v hiši z okolico še nekako gre), a vendarle imamo priložnost, da gremo tudi v naravo, v park, v gozd, to ni prepovedano. Prav tako so na voljo številne druge možnosti: da pospravimo stanovanje, v to je možno vključit otroke, uredimo albume, če še obstajajo razvite fotografije, pokličemo prijatelja, nekoga, ki ga bomo s pogovorom razveselili – ne mislimo samo nase, ampak poglejmo tudi na druge, ki so morda v veliko težjem položaju. Je kdo pomislil na duhovnika, na svojega župnika, kako on preživlja ta čas preizkušnje. V mnogih župniščih ni več gospodinj. Kako se prehranjuje? Mu lahko tu pa tam dostavimo hrano. Enkrat eden, drugič drugi. Ali nanj pomislimo samo takrat, ko mora biti on na razpolago za nas? Kaj pa mašni nameni? Župnik vsak dan mašuje, pa ima vsak dan tudi mašni namen? Torej, veliko je priložnosti, da osmislimo te trenutke osame in izoliranosti in delamo dobra dela. Srečno.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svet

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje) Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje)

Nuncij: Slovenija potrebuje Jezusa!

Frančiškanski redovi so včeraj obhajali praznik vtisnjenja ran sv. Frančišku. Sveto mašo je v baziliki Marije Pomagaj daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Jean-Marie Speich. Zbrane je ...

Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash) Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash)

Anja Klančar: Samomor je skrivnost

10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre približno 400 ljudi, na srečo pa zadnja leta opažamo znaten upad števila. Naša gostja je ...

O avtorju