Nataša Ličen
Miha Močnik
Marcel Krek
Kupček denarja je namenjen kriznim časom, da lahko sprejmemo odločitve o menjavi službe. Velik naj bo vsaj za tri družinske mesečne proračune. (foto: pixabay)
Kupček denarja je namenjen kriznim časom, da lahko sprejmemo odločitve o menjavi službe. Velik naj bo vsaj za tri družinske mesečne proračune. | (foto: pixabay)

Negativen odnos do denarja se kaže tudi v naši denarnici

12.03.2020, 09:23 Nataša Ličen

Veliko, ne bom napisala vse, ker menim, da to ne drži, se vrti okrog njega. Okrog denarja. Je sveta vladar? Ne. Ljudje z njim upravljamo, denar je sredstvo. Od nas, ki ga zaslužimo in vlagamo, pa odvisni njegovi tokovi. Kaj kupujemo, koga podpiramo, kam vlagamo, kako ravnamo z njim?

Denar je ena od najpogostejših tabu tem. O vsem drugem se raje pogovarjamo, pa vendarle ga potrebujemo.

Vsa ta vprašanja izkazujejo finančno pismenost. Kolikšna je? Slovenci smo do denarja zadržani. Ne pravim, da si ga ne želimo. Denar mnogim pomeni varnost, povezujejo ga z uspehom, z možnostmi doživeti in imeti. Peter Slapšak, iz podjetja ELEMENTUM D.O.O., je v oddaji »Via positiva« spregovoril o našem odnosu do denarja, širše do finančnih sredstev.

Peter Slapšak
Peter Slapšak © ELEMENTUM D.O.O

Negativen odnos do denarja posledično ne pripomore, da bi ga imeli v denarnici več.

»Ko ljudi vprašamo, kakšen je njihov odnos do denarja, so odgovori ali zelo pozitivni ali pa precej odklonilni, negativni. Prosimo jih, naj nadaljujejo misel, ki se začne: »Denar je ... , bogati so ... , če bi imel več denarja, bi ... in tako naprej.«
»Če misel zaključimo negativno, kot na primer: »Denar pokvari. Če bi imel več denar, se ne bi dobro počutil. Bogati so prevaranti«, in podobno, je naš odnos do denarja negativen«, pravi Peter Slapšak.
V nasprotnem, če zaključimo misel, da denar pomaga bolje živeti, z več denarja lahko pomagamo tudi drugim in tako naprej, je naš odnos pozitiven.

Odklonilen odnos do denarja je običajno privzgojen, prevzet iz okolice.

Dejstvo je, da so tisti, ki imajo negativen odnos do denarja, običajno manj premožni, posledično tudi bolj nezadovoljni, je v pogovoru dejal Peter Slapšak.
Slab odnos do denarja smo morda prevzeli od drugih, od staršev, okolja. Pa nam to pomaga?

Ravnovesje prinaša zadovoljstvo, v zdravju, odnosih, tudi pri financah
Ravnovesje prinaša zadovoljstvo, v zdravju, odnosih, tudi pri financah © pixabay

Najbolj finančno pismeni naj bi bili po nekaterih mednarodnih raziskavah starejši od 60. let. Finančno pismenost, ki je v Sloveniji slaba, lahko izboljšamo le z izboljšanjem odnosa do denarja pri posameznikih.

Vse mora biti v ravnovesju, da smo zadovoljni. Odnosi, zdravje, tudi finance. Denar je pomembna komponenta, ki je ne smemo odrivati na stran. Denar je, po več mednarodnih raziskavah, tabu tema, o vsem drugem se raje pogovarjamo, kot o denarju.
V medsebojnih pogovorih, tudi v javnosti bolj izpostavljamo dobre zgodbe povezane z denarjem.
Poslušajte oddajo Via positiva v celoti in spremenite odnos do denarja, ki je dober ali slab, kolikor so koristne, pregledne, premišljene naše odločitve vlaganj in nakupov.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Oddaje , Pozitiva

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.