Marjan Bunič
Marko Zupan
Andrej Šinko
Telefon ali evangelij? (foto: Rok Mihevc)
Telefon ali evangelij? | (foto: Rok Mihevc)

Čas, da se odklopimo od telefonov in priklopimo na evangelij

26.02.2020, 07:34 Rok Mihevc Rok Mihevc

Začenjamo postni čas. Na pepelnično sredo duhovniki opravljajo obred pepeljenja, ki izraža našo željo po spreobrnjenju. Strogi post, ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega, je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Papež nas v svoji poslanici vabi, naj Kristusu pustimo, da nas s svojo krvjo očisti ter se z vero v njegovo usmiljenje spovemo naših grehov. Med dopoldansko katehezo pa nas je povabil v puščavo, kjer nam v tišini lahko spregovori Gospod.

Papeževa poslanica: Zbudimo se iz lenobnosti in poglobimo odnos z Bogom

Papež nas vabi, naj se v postnem času odpravimo v puščavo, ki pa ni kraj smrti, ampak kraj življenja, kjer preko molitve in posta odkrijemo, kaj je v življenju resnično pomembno. »To je čas, ki nas vabi, naj ugasnemo televizijo in odpremo Sveto pismo. Je čas, da se odklopimo od pametnih telefonov in se priklopimo na evangelij. Je čas, ki nas spodbuja, da se odpovemo nepotrebnim besedam, opravljanju in govoricam ter se obrnemo h Gospodu«, je dejal Frančišek, Po njegovih besedah gre za zdravo ekologijo srca. Živimo namreč v času prevelikega verbalnega nasilja, številnih reklam in lažnih sporočil. Zato se lahko zgodi, da zdrsnemo v posvetnost, ki omrtviči naše srce.

Jezus pa nas vabi v puščavo, da bi se vrnili k bistvenemu, ki vključuje ljubezen do osamljenih, ostarelih in najbolj ranljivih. Tudi v svoji poslanici nas papež spodbuja, naj se zbudimo iz lenobnosti ter poglobimo odnos z Bogom in ljudmi. Vabi nas, naj začutimo sočutje do Kristusovih križanih ran v nedolžnih žrtvah vojn, pa tudi v žrtvah zaradi nasilja proti življenju do še ne rojenega in ostarelega ter drugih oblik nasilja. Opozarja pa tudi pred nepotešeno žejo po dobičku, ki je po njegovih besedah ena od oblik malikovanja.

Sveti oče bo popoldne vodil tradicionalno spokorno procesijo na rimskem griču Aventin. Po krajši molitvi v benediktinski opatiji sv. Anzelma se bo skupaj s kardinali, škofi in redovniki sprehodil do bližnje bazilike sv. Sabine, kjer bo po starem običaju obhajal bogoslužje pepelnične srede z obredom pepeljenja. Na postne duhovne vaje pa se bo papež Frančišek skupaj s sodelavci odpravil v nedeljo. V kraju Ariccia bodo ostali vse do petka, zato prihodnjo sredo ne bo splošne avdience.

Pepel – znamenje minljivosti in krhkosti

Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi.

Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka.

Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš,« napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno.

V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

Duhovna priprava na veliko noč, odpovedi in dobra dela

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo.

Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Strogi post, ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega, je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

Nekatere slovenske cerkvene organizacije so v postnem času pripravile že tradicionalne postne pobude.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Cerkev na Slovenskem, Duhovnost

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Martin Golob (photo: Rok Mihevc) Martin Golob (photo: Rok Mihevc)

Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!

»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano ...

Prazen trg sv. Petra v Vatikanu (photo: Printscreen) Prazen trg sv. Petra v Vatikanu (photo: Printscreen)

Vatikan in koronavirus: Kako bo za veliko noč?

Pandemija koronavirusa močno kroji versko življenje po vsem svetu. O tem smo se v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve pogovarjali z duhovnikom Sebastijanom Valentanom, ki je na doktorskem študiju ...

Dr. Karel Gržan v družbi Mateje F. Novljan (photo: Izidor Šček) Dr. Karel Gržan v družbi Mateje F. Novljan (photo: Izidor Šček)

Dr. Karel Gržan: Obvarujmo se pred pandemijo strahu!

»Ne bojte se!« je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. Z duhovnikom dr. Karlom Gržanom smo ob evangelijskem odlomku Jezus pomiri vihar (Mr 4,35-41) razmišljali, kako v časih ...

O avtorju