Tamara Griesser Pečar | (foto: Izidor Šček)
General Rupnik je bil kontroverzna osebnost, ni pa bil voditelj kolaboracije
Slovenija Alen Salihović
Potem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo generala Leona Rupnika, ki ga je komunistična oblast Jugoslavije leta 1946 obsodila na smrt, je bila sedaj na ustavno sodišče vložena pritožba na razveljavitev. Podal jo je pravnik Rok Lampe. Da se bodo pritožili so napovedali tudi v SD in Zvezi borcev. Zgodovinarke dr. Tamare Griesser Pečar poteza slednjih, ki sta tudi naslednika komunističnega režima, ne preseneča.
Generalu Leonu Rupniku, ki ni bil poveljnik, kot mu očitajo je po pisanju Tineta Velikonje šlo za dobro Slovenije in Slovencev. »Odločal se je iz čistih pobud in mu moramo priznati, da je ravnal kot pravi rodoljub,« je zapisal Velikonja ter vseeno dodal, da bi se moral Rupnik bolj zavedati, kako nezanesljiv zaveznik je okupator.
»Rupnik je seveda bil kontroverzna osebnost, vsekakor pa ni to, kar ves čas poslušamo, da je bil nesporni voditelj kolaboracije in slovenskega domobranstva kot to trdijo tudi v stranki SD,« je o generalu Rupniku za Radio Ognjišče dejala zgodovinarka Griesser Pečarjeva. V SD so sicer prepričani še, da je Rupnik »v največji meri soustvarjal pogoje za narodni razdor, državljansko vojno in genocid«.
Me ne preseneča, da (v SD in Zvezi borcev) še naprej trdijo to, kar je pisalo režimsko zgodovinopisje
Kako odgovoriti na te trditve? »To je popoln nesmisel. Vrhovni plenum OF, ki je bil 16. septembra 1941, ko se je preimenoval v slovenski narodnoosvobodilni odbor, v drugem členu monopolizira odpor in to za mene predstavlja začetek državljanske vojne,« je spomnila. Prav zato je ne presenečajo pritožbe na razveljavitev o obsodbo generala Leona Rupnika. »Me ne preseneča, da še naprej trdijo to, kar je pisalo režimsko zgodovinopisje,« je za naš radio dejala sodelavka Študijskega centra za narodno spravo in zgodovinarka Tamara Griesser Pečar.
V pogovoru je spomnila tudi na besede predsednika komunističnega vojaškega sodišča na procesu proti Rupniku in soobtoženim poleti 1946 dr. Helija Modica, ki je povedal: »General Rupnik ne bi smel biti obsojen na smrt... Rupnik ni imel kot tako imenovani prezident Ljubljanske pokrajine pod italijansko in pozneje pod nemško okupacijo prav nobenih kompetenc... Ni podpisal nobene smrtne kazni, ni ustanovil 'bele garde', kot so mu to podtikali... Po pravnih normah, kot jih je sprejelo nürnberško mednarodno sodišče za vojne zločine, bi bil najbrž oproščen sleherne krivde. Zagotovo pa ne bi bil obsojen na smrt.«
