Dom starejših je lahko življenjska priložnost | (foto: Rok Mihevc)
Metka Klevišar: Dom ni kraj, kjer hiraš, ampak nova priložnost
Sociala Rok Mihevc Damijana Medved
Januar je čas za nove načrte, nov začetek, tudi nove odločitve. In morda je med temi odločitvami tudi odhod v dom starejših. Marsikdo z odhodom odlaša kolikor dolgo lahko, nemalokrat pa se zgodi, da bi nekdo nujno potreboval oskrbo, pa so domovi polni ...
Pride čas, ko spoznaš, da bi šel ...
Z domovi za starejše je povezanih veliko predsodkov, mitov in strahov. Letošnji cikel Klepetov z Metko Klevišar tako začenjamo s pogovorom o bivanju v domu starejših, kot ga doživlja naša gostja. Sama s prijateljico Julko že sedmo leto biva v Domu sv. Jožefa v Celju in obe sta hvaležni za pogum in tako odločitev. »Nisva čakali do zadnjega, je pa ta ta odločitev rasla počasi. Realno sva presojali, da postajata starejši, jaz s svojo boleznijo vedno slabše pokretna. Pride čas, ko v sebi spoznaš, zdaj bi pa šel.«
Imaš občutek, da si sredi življenja
Spoznali sta veliko domov po Sloveniji, a odločili sta se za Dom sv. Jožefa. »Mogoče je malo nenavadno, da prideta dve Ljubljančanki v Celje, a menim, da sva se prav odločili. Tu se veliko dogaja, imaš občutek, da si sredi življenja, veliko je prireditev, predavanj, kvalitetnih koncertov, slikarskih razstav ... Zaradi vsega tega dogajanja se počutiva kot doma. Prednost je tudi, da lahko obiski kosijo z nama in zato radi prihajajo. Ob obedu se čisto drugače pogovarjaš kot recimo v sobi.«
To, da je Dom sv. Jožefa katoliški dom, se Metki Klevišar zdi zelo dragoceno. Pomembni se ji zdita duhovna oskrba in možnost svete maše. »Ta je vsak dan v cerkvi, ki je čez dvorišče, enkrat tedensko tudi v domski kapeli. Dragocena je tudi možnost, da lahko sveto mašo v cerkvi in kapeli gledaš po televiziji v sobi.« Pravi sicer, da če je dom dober in so ljudje v redu, lahko živiš tudi v nekatoliškem domu. »Mi smo celo življenje živeli v okolju, ki ni bilo katoliško, a smo kljub temu znali živeti svojo vero.«
Če se znaš prilagajati, pomeni, da še nisi star
Ena od bojazni vselitve v dom je tudi ta, da človek izgubi svobodo in se mora podrediti nekemu ritmu. »Veliko je primerov, ko ljudje do konca odklanjajo dom, potem se zgodi, da so čisto nemočni in pridejo nebogljeni v dom. Zato je prav, da človek o tem razmišlja že prej. Je pa pomembno, da se počuti svobodnega in to ljudem manjka.« Vsaka selitev ti spremeni življenje in ob vsaki spremembi se je treba prilagajati, pravi Klevišarjeva. »Če se znaš prilagajati, pomeni, da še nisi star, da si v sebi še dovolj mlad. Najprej je treba v sebi razščistiti, da to ni dom, kjer hiraš, ampak, da ti lahko pomeni novo življenjsko priložnost in ti omogoči, da delaš stvari, ki jih doma ne bi mogel. Izkoristite to priložnost, v katero morate iti s pogumom!«
Metko Klevišar od septembra najdemo tudi na družbenem omrežju Facebook. Tam vsak dan ob šesti uri zjutraj objavi spodbudno misel.
SPOŠTOVATI SE JE POMEMBNEJE KOT LJUBITI SE
To misel sem v teh dneh slišala tako mimogrede izreči, pa se mi zdi tako pomembna, da je vredno o njej več razmišljati in govoriti. Brez spoštovanja si ne moremo predstavljati pravega življenja. Ko govorimo o ljubezni, pogosto sploh ne gre za ljubezen, ampak za zaljubljenost, ki traja nekaj časa. Ljubezni brez spoštovanja pa sploh ne more biti. Kjer je spoštovanje, lahko ljubezen raste tiho in počasi in vedno globlje, pa sploh ni treba, da se o tem veliko govori. Če za nekoga rečeš, da ga spoštuješ, pomeni, da ga ceniš takšnega, kot je. Za naše medčloveške odnose je pomembno, da se znamo spoštovati. Pa naj bo to v družinah, na delovnih mestih, med sosedi, skratka povsod. Za dva človeka, ki trdita, da se ljubita, pa je spoštovanje nujni pogoj.
Kako poteka običajen dan v domu, kaj je Metko Klevišar še presenetilo, ali je v domu stkala nova prijateljstva in koliko se življenje razlikuje po vselitvi v dom, pa v posnetku oddaje Modrost v očeh, ki je na sporedu vsak prvi torek v mesecu.
