Znati biti sam je pot k modrosti

Oddaje 21. 05. 2018, 19:30 Rok Mihevc

O tem kako biti sam in kako razlikovati med samoto in osamljenostjo, smo se pogovarjali z Metko Klevišar. Mnogo ljudi ne ve, kaj početi s samoto, počutijo se zapuščen, odrezani, prezrti in izolirani, zato je danes skoraj prava umetnost »biti sam«.

Človek je bitje odnosov in šele skozi odnos lahko osebnostno raste in se »brusi«. Z odnosi se lahko uresničuje, a če hoče imeti dobre odnose, mora znati biti tudi sam, pravi Metka Klevišar. »Če se ne soočimo z osamljenostjo, ne moremo biti modri.«

Ko človek zna biti sam, je lahko on kot oseba trden in ne potrebuje nenehne podpore, zna živeti brez tega. »In to je ta razlika med osamljenostjo in biti sam. Biti sam je najpomembnejša stvar v življenju, ker bistvene odločitve so tvoje, ne od drugih. O tem se premalo zavedamo in tudi premalo učimo,« opozarja Klevišarjeva, saj šele ko smo stari začnemo govoriti o tem. »Človek se na starost znajde sam, ljudje okrog njega umrejo in ne zna biti v svoji samoti.«

Konkretna bližina odtehta vseh tisoč prijateljev na Facebooku

Kolikokrat naredim prvi korak?

Klevišarjeva srečuje veliko ljudi, ki so osamljeni. »Osamljeni pa so zato, ker se na to nikoli niso pripravljali, ker niso čutili potrebe po tem, saj so bili vedno obdani z družino, prijatelji. Sam skušam razložiti, da to ni nič posebnega in je čisto normalno. Težko je pri 80. letih spremeniti mišljenje o tem, a so tudi takšni, ki se znajo prilagoditi in so dokaz, da je to možno.« Kolikokrat pa sam naredim prvi korak, da koga pokličem, povabim? Kaj naredim za to, da nisem sam?

Kako se privaditi tišini?

»Ni druge poti, kot da pri tem vztrajaš in ugotoviš, da s tem ni vsega konec. Hudo je takrat, ko so ljudje prepričani, da tako ubogih ljudi na svetu ni, kot so oni. A če ugotovimo zakaj je tako, potem je veliko lažje.« Biti sam v starosti je lahko čas refleksije, opazovanja, vrednotenja doživetega, lahko pa je tudi neprijeten del, ko je čas trpkosti, nevrednosti, občutka prikrajšanosti. Več v oddaji!