Pesmi, glasba in življenje Slovencev videmske pokrajine

Evropska Unija 07. 01. 2020, 11:26 Matjaž Merljak

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku in tradiciji, ampak se moramo poznati med seboj, biti seznanjeni z delovanjem drug drugega. Potrebno je krepiti medsebojno povezanost in občutek pripadnosti, ki se ga lahko gradi že od zgodnjih otroških, je med drugim na 57. dnevu emigranta v Čedadu včeraj poudaril David Clodig.

Osrednja prireditev Slovencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini je potekala po tradiciji na praznik Svetih treh kraljev. Gledališče Ristori v Čedadu, kamor sta vabila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza, je bilo nabito polno, poroča tednik Novi glas.
Ravnatelj dvoježične večstopenske šole Pavla Petričiča v Špetru David Clodig je spregovoril v imenu slovenskih organizacij iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. Prisotne je vabil k večjemu delovanju v slovenski skupnosti in k spoštovanju slovenskega jezika ter kulture, k seznanjenosti o delovanju slovenskih organizacij, občutku pripadnosti in opozoril na pravice, ki prevečkrat ostajajo na papirju. (celotni nagovor na spletni strani Novega glasa)

Storite vse kar je treba, da naša zgodovinska šibkost (se pravi biti manjšinci v hribovitem kraju), postane naš plus; torej aktivna skupnost v prelepem kraju.

Deželni odbornik za kmetijstvo in gorata območja Stefano Zannier je pozdravil v imenu Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine. V svojem klenem pozdravu je naglasil predvsem nujo oživitve goratih območjih, tudi Beneške Slovenije, da se ljudje ne bi več izseljevali. Saverio Lo Russo iz urada italijanske vlade za deželne zadeve in krajevne avtonomije je govoril ob 20-letnici odobritve zakona 482/99 za zaščito jezikovnih manjšin v Italiji. Povedal je, da je jezikovnih manjšin v Italiji 16, a je gotovo slovenska najbolj številčna in tudi najbolj pomembna. Izpostavil je izjemen pomen dvojezične šole v Špetru in dejal, da je ob dvajsetletnici sprejetja zakona za jezikovne manjšine zakon še vedno aktualen.

Pozdravila sta tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik in Stefano Balloch , župan občine Čedad, ki je vedno častni pokrovitelj praznika. Občuteno se je poslovil od številnega občinstva, saj se mu letos izteka mandat. Poudaril je, da upa, da bo tudi njegov naslednik nadaljeval po poti sodelovanja, iskanja sožitja in nadgrajevanja dobrih odnosov s sosednjo Slovenijo. Prostor, ki je bil včasih razdeljen z državno mejo, je danes edinstven prostor, ki kar kliče po sodelovanju na vseh ravneh, je poudaril Balloch in se zahvalil za sodelovanje županom z obeh strani državne meje.

Zato iz tega odra pozivam vse vas, da ste v bodoče še bolj odločni glede pripadnosti naših skupnosti, glede varstva svojega jezika, glede varstva prelepega okolja v katerem živimo ...

Dneva emigranta se je tudi letos udeležilo veliko županov z obeh straneh državne meje in tudi: slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc, predsednika krovnih organizacij SKGZ Ksenija Dobrila in SSO Walter Bandelj, deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk, državna sekretarka ministrstva za kulturo RS Tanja Kerševan, podpredsednik Odbora za kulturo v DZRS Marko Bandelli ter vrsta drugih političnih in družbenih osebnosti, poroča tednik Novi glas.

Kulturni program so oblikovali otroci folklorne delavnice na dvojezični šoli, gojenci Glasbene matice v Špetru in pesnica Andreina Trusgnach, ki je lansko leto za svoje pesmi v beneškoslovenskem narečju prejela več prestižnih nagrad v Italiji. Beneško gledališče je uprizorilo Machiavellievo komedijo Mandargola, ki sta jo v beneško slovensko narečje priredila Adriano Gariup in Jasmin Kovic. Slednja je tudi režiserka letošnje prireditve.

Dan emigranta se je rodil leta 1963. Prva leta je šlo za majhno, skromno srečanje domačih izseljencev, ki so se po božičnih praznikih vračali v svet s trebuhom za kruhom. Slovenske organizacije so jim na ta način izkazovale hvaležnost, ker so z delom daleč od doma podpirali domače kraje in prinašali tudi nove ideje ter pripravljenost se boriti za lastne pravice. Z leti je Dan emigranta prerasel v glavno prireditev Slovencev na Videmskem in je postal praznik slovenskega jezika in kulture, praznik poguma Slovencev na Videmskem, praznik upanja v boljši jutri.