Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Rok MihevcRok Mihevc
Papež Frančišek na splošni avdienci (foto: Rok Mihevc)
Papež Frančišek na splošni avdienci

VIDEO: Papež praznuje 83 let

| 18.12.2019, 09:31 Marta Jerebič

Na današnji dan leta 1936 se je v Buenos Airesu v Argentini rodil Jorge Mario Bergoglio.

Kot je povedal med eno izmed avdienc, je kot otrok želel biti mesar, vendar pa je najprej postal kemijski tehnik. Leta 1958 je vstopil k jezuitom, enajst let kasneje pa je bil posvečen v duhovnika. Večkrat je že povedal, da ima na ta dan zelo lepe spomine, posebej vesel pa je bil pisma svoje babice, ki je bila zelo verna. Njene besede, ki spominjajo na molitev pred tabernakljem in zatekanje k Mariji, še danes hrani v brevirju.

Leta 1973 je bil imenovan za provinciala jezuitov v Argentini, leta 1992 posvečen v škofa, 28. februarja 1998 je postal nadškof Buenos Airesa. Papež Janez Pavel II. ga je imenoval za kardinala 21. februarja 2001, dvanajst let kasneje pa je postal prvi papež, ki prihaja iz Latinske Amerike. Ko ga je nekoč med avdienco nekdo izmed otrok vprašal, zakaj je postal papež, je rekel, da tisti, ki je izvoljen, ni nujno tudi najbolj pameten. Gotovo pa je tisti, ki ga Bog v tistem trenutku želi za Cerkev.

Devica Marija (photo: cathopic) Devica Marija (photo: cathopic)

Marijin rojstni dan

Obhajamo praznik Praznik Marijinega rojstva. Zato bo slovesno še posebej po Marijinih romarskih središčih in vseh cerkvah, ki so ji posvečene. Na brezjah bo sveto mašo ob 10.00 daroval koprski ...

Gostja Alenka Puhar (photo: Tanja Dominko) Gostja Alenka Puhar (photo: Tanja Dominko)

Alenka Puhar in njeni spomini

Tokrat smo v oddajo Spoznanje več, predsodek manj povabili publicistko, prevajalko in nekdanjo novinarko Alenko Puhar. Z njo smo osvežili spomin na šolske dni in na nekatere življenjske zgodbe, ki ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.