Zlatomašnik papež Frančišek

Svet | 14.12.2019, 19:09 Silvestra Sadar

Duhovništvo ni bila prva poklicna izbira sedanjega papeža. Diplomiral je s področja kemijske tehnologije, zanimala sta ga tudi nogomet in tango. Sedemnajstletni Jorge Maria Bergoglio je hotel leta 1953 s svojimi prijatelji v Buenos Airesu praznovati dan študentov. Pred tem je šel k maši in tam srečal duhovnika patra Carlosa Duarteja, kar je spremenilo njegovo življenje. Pet let kasneje je vstopil v jezuitski noviciat, čez enajst let pa je v argentinski Cordobi postal duhovnik. V nedeljo se bodo zlatomašnika spomnili pri vseh bogoslužjih v Rimu.

Ob pogovoru s patrom Duartejem in spovedi je Bergoglio odkril svoj klic v posvečeno življenje.

»Pri tej spovedi se mi je zgodilo nekaj nenavadnega. Ne vem, kaj je bilo, toda spremenilo je moje življenje. Bilo je presenečenje, neizmerno čudenje nad resničnim srečanjem. Ugotovil sem, da me pričakujejo,« pripoveduje papež.

Študiral je filozofijo in teologijo. Poučeval je književnost in psihologijo na dveh ustanovah v Buenos Airesu. Večne zaobljube je opravil leta 1973. Postal je vzgojitelj novincev v San Miguelu, profesor na teološki fakulteti, svetovalec jezuitske province ter rektor semenišča. Doktorat je zaključil v Nemčiji. Leta 1992 je bil posvečen v škofa. Bil je član različnih kongregacij ter član Komisije za Latinsko Ameriko in Papeškega sveta za družino.

»Duhovniki smo v nevarnosti, da bi podlegli skušnjavi in postali upravniki namesto pastirji. Vedno imejte pred očmi zgled dobrega pastirja, ki ni prišel zato, da bi mu služili, temveč da bi sam služil ter iskal in rešil tisto, kar se je izgubilo«

Biti duhovnik je zanj od vsega začetka pomenilo, da je blizu Bogu in ljudem. Tudi dosti pozneje, kot nadškof v Buenos Airesu, je Bergoglio kot preprost duhovnik z ulice redno obiskoval revne mestne četrti.

»Duhovniki so ganjeni kot Jezus, ko je videl utrujeno in izčrpano množico kot ovce brez pastirja. Bil je poln nežnosti do ljudi, še posebej do izključenih oseb, to je do grešnikov, bolnih, do tistih, za katere nihče ne skrbi. Zares usmiljen duhovnik se vede kot Dobri Samarijan. Zakaj to počne? Ker je njegovo srce sposobno sočutja, saj je Kristusovo srce«.

Leta 2013 je bil kardinal Bergoglio izvoljen za 265. naslednika apostola Petra. Njegov pogled na duhovništvo se s tem ni spremenil. Vabi k hoji na obrobja, to počne tudi sam. Letos, v letu svojega zlatega mašniškega jubileja, je februarja kot prvi voditelj Katoliške cerkve obiskal Arabski polotok.

Bog te živi, zlatomašnik papež Frančišek!

Več na druzina.si