Sklenil se je škofijski postopek beatifikacije Chiare Lubich

| 11.11.2019, 16:54 Marjana Debevec

V Frascatiju blizu Rima se je z nedeljsko slovesnostjo uradno sklenila škofijska faza postopka za beatifikacijo ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich. Postopek se bo sedaj nadaljeval na Kongregaciji za zadeve svetnikov v Vatikanu.

Chiara se je rodila 22. januarja 1920 v Trentu v Italiji, umrla pa je 14. marca leta 2008. 7. decembra leta 1943 se je popolnoma posvetila Bogu in kmalu so ji na tej poti sledili tudi drugi fantje in dekleta. V nekaj mesecih si je v Trentu in okolici že več kot 500 ljudi prizadevalo udejanjati Jezusovo novo zapoved medsebojne ljubezni. Danes je gibanje razširjeno po vsem svetu, njegov cilj pa je prispevati k uresničitvi Jezusove želje: Da bi bili vsi eno.

Želja po edinosti in vesoljnem bratstvu je bila tako temelj vsake Chiarine pobude. Od tu izhajajo tudi številni dialogi, ki jih je pletla tako znotraj Katoliške Cerkve, kot med različnimi krščanskimi cerkvami, s pripadniki drugih verstev, pa tudi z neverujočimi. Duhovnost edinosti je bila navdih za nastanek raznih pobud na družbenem področju. Najbolj znana med njimi je Občestvena ekonomija. Chiara Lubich je za svoje delo prejela številna priznanja in več častnih doktoratov iz različnih ved. Kdo je bila Chiara v osebnem življenju in kakšen je bil njen odnos z Bogom, pa več v pogovoru z duhovnikom in filozofom Jesusom Moranom, ki je skupaj z Mario Voce na čelu gibanja danes.

Ob odprtju postopka za beatifikacijo je Maria Voce dejala, da se bo celotno gibanje še bolj odločno podalo na pot svetosti. Je bilo tako? In kaj za gibanje pomeni ta slovesnost zaključka škofijskega postopka?

Chiara nas je že v 80.ih letih, pa tudi že večkrat prej, povabila, da bi naše življenje živeli kot sveto potovanje. To pa vključuje predvsem korenito življenje Božje Besede in skupno zavzemanje za svetost, kar je prav značilnost duhovnosti edinosti, Chiarine duhovnosti, daru, ki ga je prejela od Svetega Duha. Slovesnost zaključka škofijskega postopka beatifikacije zato za nas ni neka spominska slovesnost, saj nas ne zanima ugled gibanja, ali pa Chiarin ugled, ampak je ta dogodek spodbuda, da bi še bolj korenito živeli občestveno duhovnost, ki jo je Chiara želela in ki temelji na življenju Besede in predvsem na tem, da z medsebojno ljubeznijo rojevamo navzočnost Svetega med nami, ki je sam Jezus: On nas posvečuje in ne toliko naše zasluge, ali tisto, kar zmoremo narediti.

Kateri elementi Chiarine svetosti so prišli do izraza v tej prvi fazi preučevanja?

Mislim, da je bilo celotno Chiarino življenje zavzemanje za korenito darovanje Bogu in bratu. Vse, kar se je rodilo pod imenom Marijino Delo, nosi v sebi to znamenje in je sad ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega. Pri tem gre za neko neprekinjeno zavzemanje, saj ne gre le za osebno zedinjenje z Bogom, ki je bilo v Chiari zelo močno navzoče, ampak za osredotočenje na vse tisto, kar beseda ljubezen vključuje. Vse, kar se je v gibanju rodilo, vse dejavnosti, so bile vedno sad te pozornosti do Jezusa, ki je v bratu. V Chiari smo lahko videli, da je bila v njej ta konkretna ljubezen stanovitna. In prav to so teologi, ki so jo preučevali v tej prvi fazi postopka, videli v njej in v celotnem njenem življenju.

Chiara Lubich je bila vedno nasmejana in sijoča. Ali je imela v življenju tudi težave in notranje duhovne stiske?

Brez dvoma. Lahko rečemo, da ni mogoče razumeti Chiarine svetosti brez posebnega odnosa z Njim, ki ga je odkrila v skrivnosti križanega Jezusa in sicer z Jezusom v trenutku njegove zapuščenosti. To je temeljnega pomena za razumevanje Chiarine svetosti in obenem tudi občestvene svetosti. Prav ta korenit objem Zapuščenega Jezusa omogoča nenehno dvigovanje ne le proti Drugemu z veliko začetnico, ampak tudi proti vsakemu človeku.

V Chiari je treba razlikovati dva vidika te noči, o kateri so vedno govorili svetniki. Gre za osebne noči, ki jih je živela v času negotovosti, na primer v pričakovanju Cerkvene potrditve v 50.ih letih; ali pa za druge osebne noči vseh vrst, ki so skrivnost odnosa vsake karizmatične osebnosti z Bogom. Pa tudi za tisto, kar je sama poimenovala 'noč Boga', kar pomeni izgubiti Boga v nas samih, da bi se približali Bogu v drugem, Bogu med nami. V tem smislu lahko rečemo, da je v Chiari vsak trenutek luči imel svojo ceno. In to je eden od vidikov, ki je jasno prišel do izraza v tem škofijskem postopku za njeno beatifikacijo.

Postopek se bo sedaj nadaljeval na Kongregaciji za zadeve svetnikov. Kakšna so pričakovanja gibanja?

Rad bi ponovil to, kar sem rekel že prej. Ne pričakujemo Chiarine beatifikacije zato, da bi gibanje dobilo večji ugled. Pomembno nam je samo to, da bi se luč, ki smo jo prejeli preko Chiare, bolj razširila in bi lahko razsvetlila mnoge ljudi. Dobro se namreč zavedamo, da z začetkom druge faze tega postopka, torej vatikanske faze, Chiaro na nek način izgubljamo. Bolj ko bo namreč priznana v svoji svetosti, manj nam bo pripadala, saj bo pripadala Cerkvi, človeštvu, Bogu.