Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Marjana DebevecMarjana Debevec
Lenart Rihar (foto: Jože Bartolj)
Lenart Rihar

Sodobna slovenska politična emigracija

Komentar tedna | 08.11.2019, 15:00 Lenart Rihar

Že nekajkrat sem opazil, da zna biti dnevnik Večer za razliko od dveh ljubljanskih dnevnikov kdajpakdaj začuda zdravorazumski. Ko gre za politična oziroma ideološka vprašanja, ki so na slovenskih (dnevnopolitičnih) top listah, seveda ni presenečenj. Takrat drži usmeritev, ki so jo zacementirala desetletja totalitarnega žurnalizma. A tuintam se kot rečeno lotijo kake teme, ki ni ravno »v zraku«, kar očitno pomeni, da lahko dajo samocenzuro nekoliko na stran in takrat lahko pride do izraza zdrava pamet periferije. Oziroma manj pokvarjen karakter slovenskega človeka kot je to v vplivnem območju prestolnice.

Tako sem zasledil članek o umiranju – kako ga namesto svojcev prevzemajo tujci zunaj domačega okolja. Pa soliden prispevek o slepi ulici permisivne vzgoje in podobno. Te dni pa mi je prišel pod roke tam objavljen pogovor s Slovenko, ki je, kot pravi naslov, v Avstraliji postala milijonarka. Prvi stavek uvoda pa se glasi: »Ko Titova štipendistka doživi 'gnili kapitalizem', ki to ni, in uspe v daljni Avstraliji, kjer postane milijonarka.« Že ta stavek pove kar veliko in je za našo medijsko krajino pravzaprav skoraj neverjeten. Pogovora ne bom povzemal, čeprav se ga splača prebrati in na podoben način kot v citiranem stavku pove marsikaj.

Skratka, ko človek bere pogovor, bi glede na uspeh sogovornice vsekakor sklepal, da dobro ve, kako se streže stvarem v Slovenij in kako v svetu. Tisto s kapitalizmom se zdi rešeno že v začetku pogovora. A glej ga šmenta, potem pa se kar naenkrat zgodi tale dialog:

Novinar: »Kljub temu da poslovno uspevate v Avstraliji, v Slovenijo redno prihajate. Kakšna se vam zdi po 30 letih, kar ste jo zapustili? Kaj se vam zdi največja sprememba?«

Podjetnica: "V Slovenijo prihajam dvakrat, trikrat na leto. Slišite, da me koroščina še ni zapustila. Zdi pa se mi, da je Slovenija bolj kapitalistična kot Avstralija."

Novinar: »Po čem?«

Podjetnica: "Po tem, da se ljudje bolj izkoriščajo. V Avstraliji so delavci zelo zaščiteni in imajo višje plače. Pri nas zaslužijo delavci po 5000 dolarjev neto (3000 evrov). Podjetje plača za pokojnino 9,5 odstotka plače, 1,5 odstotka na leto pa za zdravstveno zavarovanje."

Zdaj si pa naglej: »Zdi se mi, da je Slovenija bolj kapitalistična kot Avstralija, ker se ljudje bolj izkoriščajo.« Normalnemu bralcu se mora zmegliti od tolike zmešnjave. Gospa je šla iz socializma, ker ga je nekoliko poznala in ni želela leta in leta delati za to, kar si v tujini prislužiš v razumnem času. Uspela je v »gnilem kapitalizmu«, ki mu je celo novinar pod težo zgodbe in njenih okoliščin priznal, da to ni. Potem gleda nazaj na Slovenijo, v ničemer ne vidi njenega tranzicijskega stopicanja, njenega brezkončnega ždenja v socialistični miselnosti, prevelikih obdavčitvah dela in sploh vsega, pač pa ugotavlja, da se delavce v slogu kapitalizma bolj izkorišča kot v kapitalizmu. Kot nalašč za agendo skrajnega levičarstva in za oprane možgane, ki se jim ne sanja, da živijo v mehurčkih agitpropa in nostalgije.

Sicer je res, da so delavci znali izkoriščati socializem v njegovih bednih okvirih, a tiste, ki so bili pripravljeni delati in so dejansko delali, je socializem izkoriščal vse po vrsti. Grobo, na veliko. Vsaka primerjava standarda npr. s sosednjo kapitalistično Avstrijo nazorno pokaže na velikost tega izkoriščanja.

Skratka, človek ne ve, kaj naj reče na tako kolobocijo. Alarm se človeku vklopi predvsem zato, ker smo tako rekoč še z obema nogama v socializmu. In če pri nas morda kje prvine kapitalizma dejansko izkoriščajo delavca, to ni v prvi vrsti zaradi kapitalizma, ampak zato, ker imamo tako rekoč še vedno socialistično državo z neznosno birokracijo, brez pravega reda, brez ekonomske in pravne svobode. Posledično pa ostajamo brez možnosti za vsakršen razcvet.

Ljudje so množično odhajali iz nekdanje države. Najprej na podobne načine, kot lahko te dni slišimo v zvezi z Berlinskim zidom, samo da se o tem, kako je bilo pri nas, ne govori. Kasneje pa je Jugoslavija delno odprla meje, da je reševala svojo ekonomsko mizerijo. Tem ljudem smo rekli ekonomski emigranti, a v resnici so bili politični. In na podoben način so politični emigranti tudi tisoči, ki zapuščajo Slovenijo zadnja leta. Čeprav se država ne imenuje več socialistična in četudi se odhajajoči ne zavedajo, da v resnici odhajajo prav zato, ker ostaja preveč socialistična.

Komentar tedna
Utrinek s priprav - s škofom Andrejem v Novem mestu (photo: ARO) Utrinek s priprav - s škofom Andrejem v Novem mestu (photo: ARO)

Romanje upanja: S kolesi in škofom v Rim

Radijska ekipa s prijatelji se v ponedeljek, 9. junija, odpravlja s kolesi na romanje upanja v Rim. Vsak odhaja na to dolgo pot s svojim osebnim namenom, skupni pa je udeležba na mednarodnem ...

Šola na obrobju Antananariva je izrednega pomena za 550 revnih otrok (photo: Slovenska karitas) Šola na obrobju Antananariva je izrednega pomena za 550 revnih otrok (photo: Slovenska karitas)

»Hvala, Slovenija, radi te imamo!«

Novo osnovno šolo na Madagaskarju, ki so jo odprli včeraj, krasi napis »Hvala Sloveniji!« Slišati je bilo tudi pesem »Mi se imamo radi«, in oči ter ušesa so uživala ob plesih in pesmih, ki so jih ...

Dr. Žiga Turk (photo: Tanja Dominko) Dr. Žiga Turk (photo: Tanja Dominko)

Dr. Žiga Turk o ministrih z nenavadnimi prijatelji

Na političnem parketu je v minulih dneh odmevala vložitev interpelacije o delu ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Vložili so jo v Novi Sloveniji skupaj z Demokrati Anžeta Logarja. ...

Izjava za medije po pogovorih pri predsedniku vlade (photo: KGZS) Izjava za medije po pogovorih pri predsedniku vlade (photo: KGZS)

Nova kmetijska zakonodaja: Premik v smeri dialoga?

Zadnje pol leta se v procesu sprejemanja nahaja zajeten sveženj zakonodaje kmetijskega področja, ki bo korenito posegel v kmetovanje v Sloveniji. Lani jeseni je nastal brez sodelovanja s kmečkimi ...