Brez zgodb in pričevanj narod izgine

| 14.08.2019, 18:30

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

»Preveč hitimo in nismo sposobni prisluhniti tistemu globokemu hrepenenju. Pa ne samo v otrocih, ampak tudi v odraslih, ki hočejo v nas spet prebuditi otroka. Vsi imamo na dnu svojega srca še vedno otroško srce. Saj otroci so tudi najbolj navdušeni nad zgodbami. A dostop do tega dna je večkrat zasut z dračjem, peskom in drugimi ovirami,« je opozorila sestra Cveta Jost in povabila k odprtemu srcu, tudi pri sprejemanju zgodb.

Dr. Andreja Eržen Firšt je dodala, da je problem današnjega časa nemoč in tudi neznanje komuniciranja. »Tako medčloveškega komuniciranja in izražanja naših čutenj,« je dejala in podčrtala, da so zgodbe tiste, ki spodbujajo. Med temi je omenila sestro Tončko Krajnik, ki je bila ozdravljena na priprošnjo Marije Pomagaj. »Sestra Točnka ima sposobnost, da nagovori tudi otroke, da povedo marsikaj. Mene je osebno je nagovorila njena ljubezen do Marije in preko Nje do Jezusa in Boga,« je dejala.

Smo preveč internetni in premalo družabni? »Mislim, da smo predvsem preobrnili lestvico vrednot. Če so nam vrednote materialne, če je to recimo užitek, ki nam sicer lahko prinese kakšno zgodbo, a ga ne spustimo globlje v sebe, tako ne spustimo sporočila zgodbe do svoje notranjosti. S tem bi nam zgodba pokazala, kaj lahko naredimo zase, da bomo podobni osebi iz zgodbe,« pa je povedala Marjeta Žebovec.

Gostje so se strinjale, da naroda ni brez zgodb in pričevanj in da je mogoče iz njih črpati tudi v vse bolj sekulariziranem svetu.