Mikrofon
Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?
Slovenija Andrej Šinko
Poletne počitnice se počasi končujejo, s tem pa tudi poletna turistična sezona. To za Ljubljano v prihodnjih mesecih pomeni nekaj manj turistov, vendar padec ne bo prehud, saj naša prestolnica z načrtovanimi aktivnostmi privablja tuje obiskovalce skozi vse leto. Za rast števila prihodov in nočitev, ki v zadnjem obdobju leto za letom beleži rekorde, si prizadevajo tako mestne oblasti kot ponudniki turističnih storitev. Predstavniki obojih sicer že leta poudarjajo, da si želijo gojiti butični turizem, hkrati pa privabiti predvsem goste, ki porabijo več. Pa jim to res uspeva?
Turisti, ki prihajajo v Ljubljano, največ časa preživijo v centru mesta, hkrati pa obiščejo tudi bližnje turistične znamenitosti, kot je na primer Postojnska jama, ali pa se odpravijo na Obalo. Veliko jih obisk Slovenije združi z obiskom sosednjih držav.
Če so pred časom Slovenijo obiskovali predvsem turisti iz sosednjih držav, se jim v zadnjem obdobju pridružujejo tudi turisti iz Azije in z Bližnjega vzhoda. Prihajajo pa tako turisti, ki so pripravljeni seči globoko v žep in zapraviti veliko denarja, kot tudi tako imenovani »zastonjkarji«, ki si poskušajo mesto ogledati s čim manj sredstvi. Čeprav si tako turistični ponudniki kot mestne oblasti želijo predvsem prvih, pa prihaja tudi vse več slednjih, ki si polnijo plastenke z vodo na posebej za to postavljenih mestih po prestolnici.
Trume turistov so v zadnjih letih bistveno vplivale tudi na življenja domačinov. Če je bil njihov odnos do turistov sprva zelo pozitiven, saj je turizem oživil Ljubljano, zlasti v poletnih mesecih, ko so jo zapustili študenti, pa je danes število turistov zraslo do te mere, da se domačini vse bolj izogibajo centra mesta oziroma se selijo na druge lokacije. Vendar pa so tudi te vse bolj priljubljene med turisti, saj jih želi vse več doživeti »celotno izkušnjo« in priti v stik tudi s tako imenovanimi »lokalci«.
Ena od raziskav, ki jo je družba Valicon opravila v letu 2017, kaže, da bi se kar pet odstotkov Ljubljančanov zaradi turizma najraje odselilo iz Ljubljane, turizem pa se je od takrat še bistveno okrepil. V raziskavi Ninamedie, ki je bila opravljena med turisti, pa je prav za te moteč množičen obisk prestolnice. Kot najbolj moteče so sicer navedli pomanjkanje parkirišč, prav tako niso bili zadovoljni, kot opozarjajo, s previsokimi cenami. Z obojim pa so posledično soočeni tudi vsi, ki v Ljubljani živijo.
Tako se kaj pogosto lahko zgodi, da je v centru mesta praktično nemogoče parkirati vozilo, večkrat so popolnoma zasedene tudi posamezne garaže ali odprta parkirišča. Nato pa lahko podobno izkušnjo doživimo še ob Ljubljanici, ko v gostinski obratih ni mogoče dobiti proste mize. Ker gre za stranke, ki prihajajo in odhajajo, zaslužki gostincev pa so izjemni, se zdi nekaterim lastnikom skrb za nove goste odveč. To pa je vplivalo tudi na padec kakovosti, tako pri pripravi hrane kot v postrežbi. V prihodnosti lahko to odžene del turistov, zlasti tistih, ki so pripravljeni globje seči v denarnico.
Omenjeno se je že zgodilo nekaterim portoroškim, pet-zvezdičnim hotelom, ki jim je padla raven storitve, težave pa so se jim pojavljale tudi pri pridobivanju ustreznega kadra. Številne premožnejše turiste je od tam odgnala tudi slabša ponudba mesta in okolice. Zdi se, da je v Ljubljani za zdaj ta skrb odveč, kakovost hotelske in gostinske ponudbe pa bo v prihodnosti pomembnejša.
O tem, kako je turizem spremenil Ljubljano, priča tudi to, da vas natakar v lokalu ali gostilni ob Ljubljanici sprva lahko nagovori v angleščini, šele nato z vami spregovori slovensko. Težave so se pojavile celo med verskimi obredi, ko so si večje skupine turistov med mašami ogledovale na primer ljubljansko stolnico, hkrati pa množično fotografirale. V omenjeni cerkvi so zato med obredi že omejili dostop za turiste. S podobno težavo so soočeni tudi frančiškani pri Tromostovju.
Razmah turizma v Ljubljani je bistveno vplival na položaj nepremičninskega trga. Številni lastniki stanovanj so se prav zaradi navala turistov in pomanjkanja nastanitvenih kapacitet odločili za kratkoročnejšo in donosnejšo oddajo stanovanj prek platform, kot je na primer Air BNB. Tako je bil njihov dohodek večji, domačini, ki želijo najeti stanovanja, pa so tudi zaradi tega, in seveda vsesplošnega pomanjkanja stanovanj, soočeni z visokimi najemninami.
Drugi problem v zvezi z nepremičninami je vezan na gradnjo. Prav zaradi razcveta turizma v Ljubljani številni zasebni investitorji rajši vlagajo v gradnjo novih hotelskih kapacitet, ki nosijo več kot stanovanjske. Tako smo v zadnjem obdobju dobili kar nekaj novih hotelov, določene namestitve za turiste pa so bile urejene tudi v starejših meščanskih hišah v središču Ljubljane.
Kljub temu da je v prihodnje pričakovati zmernejšo rast števila turistov, se bodo ob skokoviti rasti, težave brez pravega odgovora še stopnjevale. Cene bodo rasle, obisk središča Ljubljane pa bo za domačine postal zgolj želja. Omenjene eksplozije cen so namreč v nekaterih turistično obleganih mestih že realnost.
