Alenka Rebula: Resnica hodi počasi, toda vedno pride do cilja. Neverjetno, po kakšnih ovinkih se včasih razkrije.

Za življenje | 10.08.2019, 12:00 Nataša Ličen

Prevara je namensko zavajanje drugega. Namen je lahko očiten, ko se zavedamo svojega početja - drugega vodim v nekaj, kar vem, da ni res - lahko pa to delamo nezavedno. Živimo morda v takšni moralni megli, da mislimo, to kar delamo, ni škodljivo, da je malenkost.

Se bojimo resnice?

»S samoprevaro zmanjšamo težo dogajanja, da nam je lažje. Varamo v osebnih odnosih, dogajajo se na delovnih mestih, ko zaposlenim govorim kar ni res in točno vem, da lažem. Prevare se dogajajo v politiki in na številnih drugih področjih. Zakaj? Ker ne zmoremo resnice.«

Ledena atmosfera, v kateri ne smemo nič vprašati in nič narediti

Tako je začela pogovor v avgustovski oddaji »Za življenje, za danes in jutri« Alenka Rebula. Ter nadaljevala: »Da postanemo sposobni resnice in odporni za prevaro ali samoprevaro, ki sta dva vidika iste drže, bi morali imeti močan stik s svojimi občutki in pristnostjo v sebi. Slednja je zelo povezana z organskim občutenjem, fizično čutimo, kaj je res in kaj ni.«

Zakaj dopuščamo zavajanje?

»Če živim v prevari, sicer čutim, da me varajo, toda ker živim v tej otopelosti, se mi zdi, da so odnosi okrog nas normalni in se slepim. V prevari smo bolj varni, kot če bi odprli oči in sprevideli, kaj se v resnici dogaja. Vprašati se je treba, zakaj da si zatiskam oči? Kdaj se je to začelo, da drugim dovolim prikrivanje? V resnico lahko prestopim, ko se zavem svoje neopremljenosti za to, kar resnica lahko povzroči.«

Žrtev ali rabelj

Prevarana ženska, ki tega ne predela, lahko prevzame vlogo žrtve, se maščuje ali pa se obrne proti sebi. Žrtev je skoraj vedno tudi rabelj, sebe, svojih otrok ali partnerja. »Na dnu prevar se vedno odpira ta pokrajina, to je težko področje, zato pred tem bežimo in raje ostajamo v prevari.«

Običajno varamo zaradi razlogov, drugače se ne bi odločili za to težko pot.

To je zahtevna tema, ki lahko povzroči krivico, zapisano lahko bralci drugače berejo in razumejo, zato priporočamo, da o odnosu do resnice, o samo-prevarah, poslušate pogovor v oddaji »Za življenje, za danes in jutri«, ki je pripet tej spletni novici.

Resnica ima počasne korake, hodi počasi, toda na cilj pride vedno. Vprašanje je, če jo želimo srečati. Duša stalno preverja. Zbira informacije, kaj se resnično dogaja. To je njena drža in pravica. Ljudje imamo veliko obrazov in senc, tudi najboljši niso popolni. Zato preverjamo, ker nihče noče biti prevaran, vsi globoko v sebi želimo živeti resnico.

Slišati besede Alenke Rebula je vredno, je sočutna iskalka resnice.

Biti iskren v sebi in ne soditi vse naokrog za svoje prizadetosti, to je pravi začetek novega odnosa do sebe ( in s seboj ) ter potrebe po rasti.

Več o njenem delu najdete na spletnih straneh: Dežela vere vase