Papež o prostituciji: odvratna razvada, mučenje nebogljene ženske
Slovenija | 30.07.2019, 13:29 Marta Jerebič
Vse oblike prostitucije so suženjstvo, kriminalno dejanje. Za tiste, ki se je poslužujejo, je to odvratna razvada, ki meša med seboj ljubljenje in sproščanje lastnih nagonov z mučenjem nebogljene ženske. Tako je papež Frančišek zapisal v predgovoru h knjigi ’Križane žene’. Napisal jo je duhovnik Aldo Buonaiuto in je v Italiji izšla pred današnjim 6. mednarodnim dnevom boja proti trgovini z ljudmi.
Na suženjstvo prostitutk in trgovino z ljudmi v Italiji opozarja več cerkvenih ustanov. Že v 90-ih letih prejšnjega stoletja se je na to pot podal duhovnik Oreste Benzi z ustanovitvijo Skupnosti Janeza XXIII. Slednjo je leta 2016, v letu usmiljenja, obiskal papež Frančišek, in kot je zapisal v predgovoru, pri tem občutil vso bolečino, krivice in učinek nadvlade z nasiljem. »Ko sem poslušal ganljive izpovedi teh ubogih žensk, med katerimi so imele nekatere v rokah otroka, sem začutil močno željo, skoraj nujo, da jih prosim odpuščanja za pravo mučenje, ki so ga morale pretrpeti zaradi strank, med katerimi se jih veliko opredeljuje za kristjane,« je zapisal papež.
Mnogi danes še vedno mislijo, da je suženjstvo zgodovina, da pripada obdobju Novega sveta, ko je bilo na tisoče sužnjev v Ameriko prepeljanih iz črne celine. A zgodovina se ponavlja v veliko hujših oblikah. Trgovina z ljudmi je danes prevzela mnogo obrazov, nekateri so očitni, drugi zakriti, a zato nič manj uničujoči, v knjigi pojasnjuje član Skupnosti Janeza XXIII. duhovnik Aldo Buonaiuto. Avtor se sprašuje, zakaj večina držav še ni sprejela zakonov, ki bi kaznovali uporabnike seksualnih storitev. T. i. klienti, ki naokoli hodijo nemoteno in zlorabljajo tudi mladoletne, so sokrivi teh krivic, opozarja Bounaiuto.
Na Slovenski Kartias pa ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozarjajo: »V Sloveniji beležimo največ primerov izkoriščanja zaradi prostitucije in drugih spolnih zlorab žrtev, vse pogosteje pa gre za povezovanje trgovine z ljudmi s problematiko izkoriščanja pravic delavcev (še zlasti na področju gradbeništva, transporta, gostinstva, kmetijstva, itd.). Zelo ranljiva skupina potencialnih žrtev so tudi otroci in mladostniki ter migranti. Slovenska karitas je v zadnjih 12 letih oskrbela več kot 100 žrtev,« je povedala Suzana Čajić s Slovenske karitas.
Ni skrivnost, da je vsaka država na zemljevidu sveta kontaminirana s trgovino z ljudmi, bodisi kot država izvora, tranzicije ali kot ciljna država. Gre za eno najhitreje rastočih kriminalnih dejavnosti na svetu, ki na leto ustvari slabih 110 milijard evrov dobička (ocena Mednarodne organizacije dela). Večina trgovcev z ljudmi je moških, vendar pa pretekle statistike presenetljivo kažejo, da se je v vlogi „madame“, ki so bile zaradi zvodništva v kazenskem postopku povezanem s trgovino z ljudmi, znašlo tudi približno 35 odstotkov žensk, še opozarja Slovenska Karitas.
Globlji razlogi, ki posameznike ujamejo v past trgovine z ljudmi so različni; velikokrat se v ozadju skriva revščina, socialna izključenost posameznika, slabe gospodarske in družbeno politične razmere, vojna območja, zaradi katerih nastajajo migracijski tokovi. Velja omeniti, da je osrednje sredozemska pot v zadnjih letih najpogosteje uporabljana pot v EU in kot taka je postala zelo aktualna za tihotapljenje in trgovino z ljudmi.
Trgovci z žrtvami v večini še vedno trgujejo za namene izkoriščanja prostitucije ali drugih oblik spolne zlorabe in za namene prisilnega dela. Novačenje za namen spolnega izkoriščanja lahko kriminalne združbe izvajajo s pomočjo fizičnega nasilja ali prisile, lahko pa žrtve ujamejo tudi z zlorabo moči, prevare in ranljivosti. Prav tako je „internet“ trgovcem z ljudmi odprl nove poti ter olajšal identifikacijo ter stik s potencialnimi žrtvami, hkrati pa zagotovil anonimno uporabo internetnih aplikacij.
Poleg že omenjenih najpogostejših oblik, trgovina z ljudmi vključuje tudi izvajanje kriminalnih dejavnosti, prisilno beračenje, poroke, suženjstvo, služabništvo, trgovanje s človeškimi organi, tkivi in krvjo, kjer se kot žrtve v visokem odstotku pojavljajo tudi otroci (po nekaterih ocenah vsako leto 1.2 milijona otrok postane žrtev trgovine z ljudmi), so še zapisali na Slovenski karitas.
