Jure SešekJure Sešek
25 let Radia Ognjišče (foto: Rok Mihevc)
25 let Radia Ognjišče

FOTO in AVDIO: Na 46. srečanju PRO v Arboretumu 2000 naših poslušalcev

| 25.06.2019, 19:50

Radijci smo v 25 letih, letošnje leto je leto srebrnega jubileja Radia Ognjišče, pripravili že 45 srečanj s poslušalci in prijatelji Radia Ognjišče. Opoldne smo se v Arboretumu srečali 46-tič, druženje je mnilo v znamenju ljubezni do domovine in vrtnic. Ob 12. uri smo se zbrali pri praznični sveti maši za domovino, ki jo je daroval nadškof Anton Stres. Srečanje se nadaljuje s kulturnim programom in koncertom Prifarcev. Že v jutru pa so se nekateri radijski sodelavci v sklopu naše akcije 'Odgovorno na pot - Varno na vrh' odpravili na Krvavec. Vabljeni k spremljanju v živo v programu.

A Arboretumu se nas je srečalo približno 2000 ljudi. In to nas radijce še prav posebej veseli. Po sv. maši za domovino se je odvil kulturni program Vokalne skupine Krila, pozneje pa koncert Prifarcev.

12.00 Sveta maša za domovino v Arboretumu

Daroval jo je ob somaševanju nadškof Anton Stres in pri pridigi med drugim dejal: »Pravično urejena država je resnična in pristna vrednota, zato nam Jezus naroča, naj najprej iščemo Božje kraljestvo in njegovo pravičnost, pa nam bo vse drugo navrženo. Kot bi nam hotel reči, iščite najprej velike reči in majhne se vam bodo dodale. Prosite za nebeške in zemeljske vam bodo navržene. Jezus zelo jasno postavlja pravi vrstni red stvari. Na prvem mestu morajo biti moralne vrednote Božje pravičnosti in Božjega kraljestva. Žal velikokrat delamo prav obratno, na prvo mesto postavljamo skrb za gmotno blagostanje, naša duhovnost in skrb za Božje kraljestvo v nas pa pride, če sploh, na vrsto šele na koncu. Takrat pa nam tudi trajno zemeljsko blagostanje ni več navrženo. Prva naloga države je skrb za pravičnost na vseh ravneh skupnega življenja.«

Nadškof Anton Stres
Nadškof Anton Stres © Rok Mihevc
Pieta iz cvetja
Pieta iz cvetja © Rok Mihevc
Kaj o praznovanju v Arboretumu na Dan državnosti o povezavi Radia Ognjišče in ljubezni do domovine menijo udeleženci:

Silva in Milan Matos: »Izredno veliko povezavo vidiva med Radiem Ognjišče in Dnevom državnosti. Na radiu vedno izpostavljate naše vrednote. Pomembno je, da je naša država pravična, da se je veselimo, kljub določenim težavam. Vendar nas to nikoli ne sme spraviti s tira in radio nas spodbuja prav v tej drži. Prav je, da skupaj praznujemo, se veselimo doseženega in da spodbujamo drug drugega, da bi šli po pravih poteh naprej. Naj bo Slovenija pravi dom vseh nas.«

Mojca Skvarča: »Prav je, da se spomnimo svoje domovine. Všeč mi je, da ste to naredili prav danes, praznik v Arboretumu. Doma imamo seno, pa sva s hčerko vseeno prišli. Za domovino si je treba vzeti čas.«

Lilijana Fatur: »Domovina je vse, ponosni smo lahko na to, da imamo svojo domovino in da smo samostojni. Vendar za pravo demokracijo naredimo premalo. Več bi moralo biti prilagajanja in sodelovanja med nami.«

Majda: »Zelo je lepo danes na prazniku za domovino v Arboretumu. Tudi to petje Slomškovih pesmi. Krasno je.«

Množica ljudi na srečanju PRO
Množica ljudi na srečanju PRO © Rok Mihevc
Peter Bergant: »Ljubezen do domovine, njen praznik in jubilej 25-ih let radia Ognjišče lahko povežem. Vsak rojstni dan prinaša s seboj neka čustva in doživetja. Spomin na rojstni dan naše Slovenije prav tako prinaša kup lepih čustev, da smo tukaj in imamo svojo domovino. Ponos, veselje, da smo tu in da imamo svojo deželo. Tudi Radio Ognjišče je prinesel nekaj novega med nas, v naš prostor, po vsem kar smo imeli prej, torej neke duhovne vrednote in dobrine, ki nam jih posreduje." 

Matej Slapar: "Radio Ognjišče res s srcem podaja med ljudi ljubezen do domovine in do naše matere, države Slovenije. Slovenci smo delovni in predvsem tudi pametni, zato verjamem, da bomo znali držati skupaj. Dobrodošli pa tudi pri nas, v naši občini in v našem parku Arboretum, ki je eden od lepših v tem delu Evrope. Slovenci, ko smo držali skupaj, smo naredili velike stvari. Ko smo bili razdeljeni, pa je bilo tragično. Edino skupaj lahko naredimo veliko, razdvojeni ne.«

Somaševanje duhovnikov pri maši v Arboretumu
Somaševanje duhovnikov pri maši v Arboretumu © Rok Mihevc

Glavni urednik msgr. Franci Trstenjak
Glavni urednik msgr. Franci Trstenjak © Rok Mihevc

Pridiga nadškofa Antona Stresa na 46. srečanju PRO

Drage sestre in bratje, poslušalke in poslušalci!

Pravično urejena država je resnična in pristna vrednota. Zato nam Jezus naroča, naj najprej iščemo Božje kraljestvo in njegovo pravičnost, pa nam bo vse drugo navrženo. Kakor bi hotel reči: Iščite velike stvari in majhne se vam bodo same od sebe dodale; prosite za nebeške in zemeljske vam bodo navržene. Tudi mladi kralj Salomon – smo slišali v berilu – je prosil samo za vladarsko modrost in razumnost. Bogu je to bilo tako všeč, da mu ni samo uslišal te prošnje, ampak mu je navrgel še vse drugo blagostanje, tudi dolgo življenje.

Jezus zelo jasno postavlja pravi vrstni red stvari. Na prvem mestu mora biti moralna vrednota Božje pravičnosti. Žal delamo velikokrat ravno obratno: na prvo mesto postavljamo gmotno blagostanje, naša duhovnost in skrb za Božje kraljestvo v nas, pa pride – če sploh pride – na vrsto šele na koncu. Tedaj pa nam tudi trajnostno zemeljsko blagostanje ni več navrženo.

Prva naloga države je skrb za pravičnost na vseh ravneh skupnega življenja. Saj vsi poznamo Avguštinov stavek: »Kaj pa so države brez pravičnosti drugega kot razbojniške tolpe«. Potemtakem se samo po pravičnosti država razlikuje od roparske drhali. Zato tudi na drugem mestu pravi Jezus: »Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo«: nasičeni s pravičnostjo in vsem ostalim. Se pravi, blagor tistim, ki postavljajo pravičnost, poštenje in vse druge moralne kreposti na prvo mesto v življenju. To je kakor bi posadili plodovito drevo iz samega raja, ki nato rodi vsakovrstne dobre sadove.

Razumna in pravična državna ureditev je torej prava podlaga za vse druge oblike človekovega blagostanja. To je bil razlog, zakaj smo se pred 28 leti odločili za samostojno državo. Ne kakršno koli, samo da bi jo imeli. Odločili smo za moderno demokratično državo, zgrajeno na spoštovanju človekovih pravic, ki bo zagotavljala več svobode, kakor smo jo poznali v totalitarnem sistemu. Odločili smo se za državo, ki bi jo upravljali vsi enakopravno in odgovorno, brez tako imenovane globoke države in stricev, ki vlečejo niti iz nepreglednega ozadja. Odločili smo se za pravno državo, kjer smo pred zakonom vsi enaki in kjer državni organi spoštujejo odločitve najvišjega sodišča, sodišča pa vračajo pravico prizadetim in oropanim zanjo nepristransko in v razumnih rokih. Odločili smo se za državo, kjer bomo živeli varno in nas ne bodo ogrožale ne divje zveri in ne nepovabljeni prišleki, ki vdirajo v državo mimo zakonskih določil, ki veljajo za prehod meje. Odločili smo se za državo verske svobode, kjer izobraževalne ustanove, do kakršnih imajo verni starši enake pravice, tudi dejansko vzgajajo in izobražujejo mlade v skladu z verskim in moralnim nazorom staršev, kar nenazadnje izrečno jamči tudi naša ustava. In nenazadnje, odločili smo za državo, kjer bo lepo živeti in se bodo tudi ostareli in na smrt bolni čutili tako sprejete in spoštovane v vsej svoji nemoči, da ne bo nihče pomislil, da si mora poiskati bližnjico do smrti, ker mu jo neprijazna država celo ponuja. O taki državi nismo sanjali.

Mogoče smo bili tedaj, ko smo načrtovali svobodno, samostojno in demokratično Slovenijo, naivni in lahkoverni. Pravičnost Božjega kraljestva, o kateri govori Jezus v današnjem evangeliju kot o nujni podlagi za to, da so nam lahko navržene še vse druge dobrine, je očitno veliko težje vzpostaviti, kakor se nam je zdelo tedaj. Upali smo, da v svoji državi razočaranj ne bomo doživljali. Pa smo jih in jih še. Smo pač na zemlji in ne v nebesih. Ne bilo bi pa prav, če bi se prepuščali črnogledosti in pesimizmu. Tako kakor vsak človek se tudi vsaka politična skupnost obsodi na propad, če njeni člani začnejo dvomiti vase in izgubljajo zaupanje v svoje cilje in ideale. Seveda je narobe, če ne vidimo težav, ki pestijo nas ali soljudi. Toda še bolj narobe pa je, če zaradi tega nehamo verjeti v smiselnost prizadevanj za domovino in samostojno državo, kakršno smo si pred skoraj tremi desetletji postavili za cilj. Danes bolj kot kdaj koli poprej potrebujemo veselje do življenja in optimizem, da lahko delamo za izboljšanje razmer.

Dragi prijatelji! Praznujemo Dan državnosti in se z veseljem spominjamo dogodkov, ko smo razglasili lastno državo. To je dan praznovanja. Četudi ni neutemeljeno omenjati to ali ono njeno pomanjkljivost, danes ni dan za to, da se pri tem ustavimo. Danes je dan za veselje in ponos. Danes pa je tudi dan za odločenost, da bomo storili vse, da bo naša domovina ustrezala idealu pravične države, ki zna poskrbeti za skupno dobro državljanov in celovito spoštuje njihove pravice. Za to pa moramo še naprej verjeti vanjo, verjeti, da je prav, da jo imamo. Da je samo lastna pravična država jamstvo svobode in dostojanstva za državljane. Da je to naša skupna naloga in odgovornost in bo to tudi vedno ostala. Amen.

Odprtje Rožnega vrta

Arboretum je na proslavi slovesno odprl svojo najnovejšo pridobitev – rožni vrt, zasajen z vrtnicami, ki so jih vzgojili iz rastočih v Vatikanskih vrtovih in Castel Gandolfu. V novem rožnem vrtu, poimenovanem Roža skrivnostna – papeške vrtnice, rastejo tudi vrtnice poimenovane po papežih in svetnikih. Ob tej priložnosti bodo nekaj sadik izročili predstavnikom slovenskih Marijinih svetišč.

Rožni vrt
Rožni vrt © ARO

Prifarski muzikanti
Prifarski muzikanti © Rok Mihevc

Srečanje PRO se je prepletalo z Dnevom državnosti in obiskom oddajnika na Krvavcu. Tudi v programu Radia Ognjišče.

11.20 Izvor imena Krvavec in vtisi kolesarjev

Znani sta dve razlagi imena Krvavec. Po ljudskem izročilu je pomenljivo ime nastalo v času turških vpadov, ko so domačini Turke pod pretvezo zvabili v prepadne stene kokrskega grebena. Ime naj bi po tej verziji zgodbe nastalo po veliki količini takrat prelite krvi.

Druga razlaga, ki je bolj razširjena v dolini, pa pripoveduje o ajdovskih deklicah. Z nekaj domišljije je tako nastala pravljica o Krvavcu.

Krvavec je vse bolj poznan in obiskan. Tudi s strani tujih gostov. Njegova dostopnost je velika prednost. V eni uri ali še prej smo lahko iz letališča že v visokogorju. Na tem se gradi ponudba butičnega turizma, ki je edini sprejemljivi za naraven in občutljiv biotsko raznovrsten svet na Krvavcu z okolico. Kako je z dostopnostjo gore s kolesi, so preverili Andrej, Blaž, Nataša in Jakob, ki so uspešno premagali 12 km vzpon, ki ima tudi do 15 odstotni klanec in ponuja lepe razglede.

10.20 Oddajnik so raketirali

Krvavec je ena najpombnejših oddajniških točk v Sloveniji. Ko so se politične razmere v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zaostrile, so na Krvavcu vzpostavili stalni nadzor pripadnikov Teritorialne obrambe. Ko smo 26. junija 1991 razglasili samostojnost, so enote JLA skušale onesposobiti tamkajšnji oddajnik. Tega se spominja Mitja Zatler, ki je bil takrat vodja izmene na oddajnem centru Krvavec in je 2. julija 1991 preživel napad: "Prej so že raketirali Kum in Nanos. Prvi poskus napada na Krvavec se ni posrečil, saj je bil oddajnik zavit v megli. Takrat je bil oddajni center v razširanju." Oddajniški center na Krvavcu je doživel dva napada, razdejanje je bilo precejšnje. Kar nekaj mesecev je bilo potrebnih za obnovo.

8.20 V oddajniškem centru Krvavec

Naši sodelavci so osvojili Krvavec! Nekateri peš, drugi s kolesi. V zavetju oddajniškega centra Krvavec jim je Viktor Baver predstavil pomen in delovanje točke, ki je ena najpomembnejših v naši državi. Zato je bil tudi tarča napadov JLA v desetdnevni osamosvojitveni vojni za Slovenijo.

V oddajniku pri aparaturi, ki omogoča prenos našega programa
V oddajniku pri aparaturi, ki omogoča prenos našega programa © Rok Mihevc

Viktor Baver razlaga delovanje oddajniškega centra.
Viktor Baver razlaga delovanje oddajniškega centra. © Rok Mihevc
Krvavec je odlično izhodišče za obiskovanje vrhov Kamniško-Savinjskih Alp. Da so poti urejene in travniki čim bolj zeleni, je treba vložiti kar nekaj truda. Tudi to pomlad so poskrbeli za pobiranja kamenja, ki pride na površje zaradi vode, snega … to vsako leto očistijo, da so pašniku urejeni. Ja, planšarstvo pripomore k idiličnemu vzdušju na Krvavcu. Dve pašni skupnosti skrbita za to, da je čez poletje na gori okoli 300 krav. V planšarskih kočah so na voljo pastirske jedi, kot so ajdovi žganci, kislo zelje in »masovnik«. Na travnikih pa so na voljo številne zdravilne rastline. Vsega je ravno dovolj … Prisluhnite javljanju in prispevku

© Rok Mihevc

Krvavec v jutru
Krvavec v jutru © Rok Mihevc

7:20 Spomini na psihoterapevta Bogdana Žorža: Peljite otroke v naravo!

Opoldne se bomo srečali v Arboretumu, že zdaj pa se en del naših sodelavcev vzpenja proti našemu najpomembnejšemu oddajniku na Krvavcu. In prav tam je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje. Za danes in jutri je namreč v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrok skozi izlete in bivanje v naravi. Prisluhnite!

Nataša Ličen in Bogdan Žorž živo na Krvavcu
Nataša Ličen in Bogdan Žorž živo na Krvavcu - avgusta 2012 © Matjaž Merljak

Več o akciji Odgovorno na pot - varno na vrh!

Odgovorno na pot - varno na vrh!
Odgovorno na pot - varno na vrh! © ARO


Družina zbrana ob jaslicah kot jo vidi umetna inteligenca (photo: Chatgpt) Družina zbrana ob jaslicah kot jo vidi umetna inteligenca (photo: Chatgpt)

Takega večera mnogi narodi ne poznajo

Pred nami je prvi sveti večer. Podoben je drugim večerom, a vseeno je zelo drugačen. Je večer, ko se že veselimo jutrišnjega praznika – rojstva Jezusa Kristusa. Stara slovenska navada je, da nocoj ...

Papež pred svetimi vrati (photo: Vatican Media) Papež pred svetimi vrati (photo: Vatican Media)

To noč se zate odpirajo sveta vrata Božjega srca

Sveti oče Frančišek je na sveti večer, med posebnim obredom odprl sveta vrata Jubileja 2025. V procesiji so zatem navzoči v atriju bazilike sv. Petra, stopili skozi sveta vrata v baziliko sv. ...

Naš gost - Arif Polikarp Sulejmanovič (photo: ARO) Naš gost - Arif Polikarp Sulejmanovič (photo: ARO)

Drži me za roko, ko bom odhajala

Našega decembrskega gosta in letošnjega jubilanta, ki mu tako na videz kot po živahnosti duha zlahka prisodimo četrtino let manj, že od majhnih nog spremlja sprejemanje različnosti in Božjih ...

Matic Vidic (photo: Rok Mihevc) Matic Vidic (photo: Rok Mihevc)

Odpreti svojo "štalo" je najlepše darilo za božič

Četrta adventna sveča že gori, kar pomeni, da se božični čas počasi bliža. Z vsakim prižigom sveče v adventnem vencu, se vedno bolj zavedamo, da je božič tik pred vrati. Ta čas naj bi bil obdobje ...

Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay) Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay)

Ko v Božičkovi preobleki plezam po pediatriji

Mateja Mazgan Senegačnik je svetovna popotnica. Odmevni so bili njeni opisi potovanj z babico, zdaj pa ji lahko že nekaj let sledimo na blogu, kjer opisuje izlete in doživetja primerna za družine. ...