Papež v Romuniji, 3. dan – beatifikacija 7 škofov mučencev

Cerkev po svetu | 02.06.2019, 15:02 Marta Jerebič

Papež se zadnji dan v Romuniji mudi v kraju Blaj. Dopoldne pa je za blažene razglasil 7 grškokatoliških škofov, ki so v času komunističnega zatiranja umrli v zaporih.

Slovesnost je potekala na Polju svobode. Ta ravnina za grkokatoličane ni samo simbol boja za nacionalno, ampak tudi duhovno svobodo. Tu so namreč oblasti leta 1948 od njih zahtevali, da se združijo s Pravoslavno Cerkvijo.

Takratni grkokatoliški škof Ioan Suciu, ki je bil danes razglašen za blaženega, je, ker ni mogel svobodno odgovoriti, v znamenje protesta zapustil srečanje. To je bilo jasno povabilo, da se podajo na pot preganjanja in mučeništva, kar so sprejeli številni duhovniki verniki, zlasti 7 novih blaženih: »Pred krutim zatiranjem režima so pokazali zgledno vero in ljubezen do svojega ljudstva. Z velikim pogumom in notranjo močjo so sprejeli trdo jetništvo in vse vrste trpinčenja, samo da ne bi zanikali pripadnosti svoji ljubljeni Cerkvi.«

Dediščino, ki so jo ti mučenci vere zapustili romunskemu ljudstvu, lahko povzamemo v dveh besedah: svoboda in usmiljenje. Slednje so pokazali s svojo držo do mučiteljev, ki se danes kaže kot povabilo vsem, da bi mržnjo premagali z ljubeznijo in odpuščanjem. Ob tem je papež posvaril pred novimi ideologijami.

»Tudi danes se pojavljajo nove ideologije, ki se pretanjeno želijo uveljaviti in ljudi izkoreniniti iz bogatega kulturnega in verskega izročila. To so ideološke kolonizacije, ki prezirajo vrednost človeške osebe, življenja, zakonske zveze in družine ter s prav tako ateističnimi predlogi kot v preteklosti, še posebej škodujejo naši mladini in otrokom, jih puščajo brez korenin, iz katerih bi rasli.«

Opravičilo Romom

Papež Frančišek se je na zadnjem dogodku obiska v Romuniji opravičil romski skupnosti za diskriminacijo.

V Romuniji po uradnih podatkih živi dobrih 600 tisoč Romov, po ocenah pa kar 2 milijona. Papež je poudaril, da je v Cerkvi prostor za vse, ob tem se je opravičil za diskriminacijo Romov, tudi s strani kristjanov in katoličanov.

»V imenu Cerkve prosim odpuščanja Gospoda in vas, ko smo vas skozi zgodovino diskriminirali, z vami grdo ravnali ali gledali postrani, s pogledom Kajna, namesto pogledom Abela, ter vas nismo bili sposobni priznati in braniti v vaših posebnostih.«

Kot je dejal papež, nismo kristjani niti človeški, če se predamo predsodkom in ne znamo videti najprej osebe.