Papež v Bolgariji
VIDEO: Papež v Bolgariji - 1. dan
Cerkev po svetu | 05.05.2019, 13:21 Marta Jerebič
Papež Frančišek se danes in jutri mudi v Bolgariji. Državo zaznamujeta demografska zima in močni migracijski tokovi. Sveti oče je zato oblasti pozval, naj ne zapirajo srca tistim, ki trkajo na meje, in naj podpirajo mlade, da ne bodo prisiljeni odhajati v tujino. Na srečanju s pravoslavnim patriarhom pa je poudaril, da morajo biti kristjani tvorci občestva v Evropi.
Poziv k sprejemanju migrantov
Bolgarija se 30 let po koncu komunizma na eni strani sooča z izseljevanjem – v zadnjih desetletjih je v tujino v iskanju dela odšlo več kot 2 milijona prebivalcev – na drugi strani beleži velik padec rojstev. Hkrati prek Bolgarije v Evropo želijo begunci z vojnih območij. Od tu papežev poziv oblastem:
»Vam, ki poznate dramo emigracije, si bom dovolil predlagati, da oči, src in rok - kot je to tradicija pri vas - ne zapirate pred tistimi, ki trkajo na vaša vrata.«
Srečanje s pravoslavnim patriarhom Neofitom
Prve Frančiškove besede na srečanju s patriarhom Neofitom pa niso skrivale ran, zaradi katerih trpi Cerkev in ki jih po njegovih besedah lahko olajša samo balzam odpuščanja in priznavanje svojih pomanjkljivosti.
»Rane, ki so se skozi zgodovino odprle med kristjani, so boleče poškodbe na Kristusovem telesu, ki je Cerkev. Še danes se lahko z roko dotikamo njihovih posledic. Če skupaj položimo roko v te rane in izpovemo, da je Jezus vstal, in ga razglasimo za svojega Gospoda in Boga, če se v priznanju svojih pomanjkljivosti pogreznemo v njegove rane ljubezni, pa morda lahko znova odkrijemo veselje odpuščanja in vnaprej okušamo dan, v katerem bomo z Božjo pomočjo lahko na istem oltarju obhajali velikonočno skrivnost,« je dejal papež.
Ekumenizem krvi, ekumenizem ubogih, ekumenizem poslanstva
Priče velike noči v Bolgariji so številni kristjani, ki so trpeli zaradi Jezusovega imena, zlasti med preganjanjem v preteklem stoletju! To je ekumenizem krvi. Frančišek je spomnil še na ekumenizem ubogih, torej služenje revnim in odrinjenim, ter na ekumenizem poslanstva. Pri slednjem sta zgled sveta Ciril in Metod. Na prvo mesto sta postavila Gospodovo oznanilo, klic k poslanstvu. In medtem ko so se napovedovala svarilna znamenja bolečih delitev, do katerih je prišlo v naslednjih stoletjih, sta se odločila za perspektivo občestva. Njun pogumen apostolat ostaja za vse zgled evangelijzacije, je dejal papež in dodal: »Tudi mi, ki smo dediči vere obeh svetnikov, smo poklicani biti tvorci občestva, orodja miru v Jezusovem imenu ... «
Janez XXIII.
Papež se je nato v katedrali v Sofiji ustavil v molitvi pred stolico sv. Cirila in Metoda. Pri opoldanskem nagovoru pa je spomnil na svetega papeža Janeza XXIII., ki je bil med letoma 1925 in 1932 v Bolgariji papeški predstavnik. Njegova izkušnja v tej deželi ga je vodila k spodbujanju ekumenskega dialoga, ki je dobil močno spodbudo na 2. vatikanskem koncilu.
Frančišek je še dejal, naj Bolgarija ostane dežela srečanja.
Sveta maša
Svete maše v Sofiji se je udeležilo 12 tisoč vernikov, ki jim je papež dejal, da je Božja ljubezen večja od vsake ovire.
Največja nevarnost za neko skupnost je sivi pragmatizem življenja, v katerem na videz vse poteka normalno, v resnici pa vera peša in se sprevrača v malodušje. A kot je dejal papež, Bog kliče, preseneča in ljubi vsakogar.
»Gospod se nikoli ne utrudi klicati nas. Vedno je pripravljen začeti znova. V Jezusu nam vedno ponuja še eno možnost.«
Od tu še naslednji papežev poziv: »Ne bojte se biti svetniki, ki jih ta zemlja potrebuje; gre za svetost, ki vam ne bo odvzela moči, življenja ali veselja; prav nasprotno, saj boste vi in otroci te zemlje postali to, kar je Oče želel, ko vas je ustvaril.«