s. Emanuela Žerdin in Nataša Ličen
Mladi bolniki: Ko odrežeš cvetočo vejo na drevesu...
Oddaje | 12.04.2019, 13:23 Rok Mihevc
V letošnjem Radijskem misijonu izpostavljamo življenje. Kako o njem govoriti ob bolezni, smo v Svetovalnici povprašali s. Emanuelo Žerdin, ki je medicinska redovna sestra.
Zdaj, ko je pomlad in vse cveti ter na novo vse zaživi, ne smemo pozabiti, da življenje prihaja iz enega loma, ko nekaj odrežeš. Vinske trte smo morali odrezati, da bodo kasneje pognale čim več sadov in plodov. Tako je tudi v življenju. Preizkušnje so del našega življenja tu na zemlji in bolečina je vtkana v bit našega življenja vse do konca.
Bolezen povezujemo z bolečino, ki se ji izogibamo. Hrepenimo po sreči, trpljenje in bolečina pa nista del te sreče. Sreče je, kjer se počutiš super, ko pa pride bolečina, ta prevzame celotno telo in ti zamegli pogled, da je še kaj drugega dobrega. Ko pa sprejmemo bolečino kot del našega življenja, ki nas bo pripeljalo v srečo, jo zmanjšamo oz. vsaj omejimo. Hrepenimo po večnem življenju, zato zanikamo ta svet umiranja in slovesa.
Smo duhovna in telesna bitja. A ko telo slabi, ne moremo zaustaviti tega procesa. Proces preobrazbe se dogaja na koncu življenja, ko delaš bilanco svojega življenja. Zakaj si živel, kaj ti je dalo smisel, za kaj se je splačalo živeti. Ljudje spoznajo, da ni bilo vse prav in to tudi pomaga, da lažje in umirjeno umrejo...
Bolezen marsikoga strezni, zato je bolezen tudi priložnost za ovrednotenje življenja. Ker nas naredi bolj ranljive. Iz aktivnega sveta nas kar naenkrat vrže v posteljo, v mirni svet, ki je čisto nekaj drugega kot hitenje. Pogled usmeriš v notranjost, vidiš, ali si hodil prav, v vrednote. Ob umiranju pa ljudje vidimo, kaj je pomembno in kaj ne. Pravijo, da so v enem mesecu tako polno živeli kot prej 20 let ne.
Zakaj Bog, ki je ljubezen, ne odvzame križa, ko zboli mlad človek?
Odgovora ne vem. To je skrivnost, ki je ne bom nikoli do konca razumela. Umirajoči so me tu naučili, da smo sklonim glavo in rečem »ne vem«. To so božje poti. Če se Bogu prepustiš, lahko kaj od njega sprejmeš. Se ne trudim več tega razumeti, to je izziv. Bog je sam po Jezusu šel skozi to trpljenje. Ni nam ga razlagal, ampak je šel z nami. V najtežjih trenutkih lahko pokažeš na Boga, ki ne razlaga, ampak hodi po tej poti. Če se njega zagrabiš, greš lahko skozi trpljenje.
Če odrežeš cvetočo vejo je drugače kot če suho...
Mladi so najbolj ranljivi bolniki, ker so usmerjeni proti življenju. Hrepenijo po tem, da bodo rasli, jim bo lepo, bodo zacveteli. Če odrežeš cvetočo vejo drevesu je čisto drugače kot če odrežeš suho. Mlade to veliko bolj rani...
