Vaško središče Skorba s kipom sv. Janeza Pavla II. nominirano za veliko svetovno nagrado
Slovenija
Vaško središče Skorba v župniji Hajdina se poteguje za nagrado »Največjega portala za arhitekturo«. Gre za leta 2017 odprto središče, ki ga krasi tudi kapela, v kateri je skoraj 2,5 metrski kip sv. Janeza Pavla, izdelan iz kar šestih ton belega apnenega kamna. Delo je nastalo izpod rok kiparja Franca Černelca.
Podobo modernega vaškega središča v Skorbi, ki se je v glavah pobudnikov projekta pojavila pred osmimi leti, je projektiral Plečnikov nagrajenec Dejan Lah. Kot nam je povedal idejni vodja celotnega projekta Franc Mlakar, so se za to podobo odločili iz skrbno izbranega razloga. »Čas za začetek izpolnitve tega projekta se je izpolnil v letu 2011, točneje 1. maja 2011 ob 11.11. uri, ko je v Rimu potekala beatifikacija Janeza Pavla II. in smo v Skorbi v prostorih Megličeve domačije sedeli v obliki iniciativnega odbora ter sklenili, da naše načrtovano vaško središče s kapelo poimenujemo po Janezu Pavlu II.,« je povedal naš sogovornik.
Njegov zapis za Radio Ognjišče objavljamo v nadaljevanju:
»Po tej odločitvi smo začeli iskati primerno lokacijo in izbrali smo mesto nekdanjega izvira vaškega potoka ob vznožju prve dravske terase v bližini doma krajanov. Zemljišče, ki je bilo na srečo naprodaj, smo odkupili. Sledil je izbor arhitektov, ki so glede na konfiguracijo prostora naredili projekt po meri, katerega osnovni cilj je bil večfunkcionalnost tega objekta - vaško središče oziroma trg, kapela, prireditveni prostor. Projektantska hiša Enota iz Ljubljane je bila naš izbor, tudi zaradi tega, ker so razumeli našo vizijo in so jo bili v veliki meri pripravljeni dobrodelno izpolniti. Osebno moram poudariti, da so preprosto neverjetno dobri. Vložili so neverjetno lepo energijo v ta projekt in z njimi smo prišli do izdaje gradbenega dovoljenja v tistem času. Naslednji korak je bil položitev temeljnega kamna oktobra 2013, sama prireditev je bila skromna, a veličastna, saj so obred »žegnanja« opravili takratni provincial minoritskega reda, pater Milan Kos, pater Branko Cestnik in domači župnik Marjan Fesel, poleg vaških nastopajočih nas je s svojim obiskom počastil svetovno priznani slovenski operni pevec Janez Lotrič. Na pomlad 2014 smo začeli z delom, ko smo izbrali izvajalca ter skozi tri dolga leta z mnogimi prostovoljnimi aktivnostmi in mnogimi dobrotniki projekt pripeljali blizu sklepa.
V začetku leta 2017 smo prišli do neskromne ideje, da poskušamo pridobiti relikvije Janeza Pavla II. in navezali stik z takratnim nuncijem Svetega sedeža v Sloveniji, nadškofom Julianom Januszom, ki je bil navdušen nad projektom in nam je uredil stvari tako, kot smo si želeli, celo več, privolil je, da bo vodil somaševanje ob sklepu. Imeli smo že določen datum otvoritve, a se je zapletlo na lokalni ravni.
Sledilo je leto 2018 in veliko priznanj za projekt. Najprej je prišla nagrada iz Beneškega arhitekturnega bienala, sledila nagrada iz New Yorka, pa Milana, vrhunec pa je bil izbor največjega spletnega portala na svetu na področju arhitekture Arhdaily, da nas je strokovna komisija uvrstila v nominacijo petih, med 4000 projekti iz vsega sveta. Vse to se je in se dogaja majhni vasici z Dravskega polja, ki je s tem dokazala, da je globalni svet postavil meje province samo še v naše glave in da je od nas samih odvisno, kaj želimo in ali to hočemo.
Seveda ima projekt še drug smisel, ne da bi se zavedal, je postal največja in najbolj sistematska zahvala Janezu Pavlu II. v Sloveniji za vse, kar je naredil za Slovenijo v obdobju osamosvajanja in kasneje z legendarnim »Papež ‘ma vas rad«. A da nebo zvenelo vse kot pravljica, moram biti realist in priznati, da je modernost in velikopoteznost projekta zahtevala svoje žrtve in ima posledice v naši skupnosti. Nekaj družin, ki je ostalo zvestih projektu do konca, je prehodilo svojevrsten križev pot, in tako smo sledili stari slovenski navadi, da nimamo radi vizionarskih dejanj in njihovih tvorcev, kar ta projekt zagotovo je. Vsem, ki so se čutili na kakršen koli način prizadeti na tej poti, se v imenu našega odbora iskreno opravičujem in povem, da smo to počeli iz velike ljubezni do naše vasi in Slovenije.
Vse dobro. Franc Mlakar«
