Kardinala Tagleja smo snemali v filipinskem kolegiju v Rimu
Papež lahko zbere več ljudi kot slavni pevci
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Radijski misijon na Radiu Ognjišče bo letos v nedeljo, 7. aprila, odprl 61-letni filipinski kardinal Luis Antonio Tagle. Ko ga je papež Benedikt XVI. leta 2012 imenoval za kardinala, je bil drugi najmlajši kardinal na svetu. Nekateri mediji so ga med konklavom leta 2013 označili celo kot možnega Petrovega naslednika.
Taglejev slog = Frančiškov slog
Duhovnik Edric Bedural iz njegove, manilske nadškofije, ga je v pogovoru za naš radio opisal kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem. Ne pojavlja se le na intelektualni ravni, ampak konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Ne govori jim le teologije, ampak gre med revne, bolne, ljudi v težavah; dejansko udejanja papeževo naročilo, da mora pastir imeti vonj po ovcah. Skratka, ima Frančiškov stil.
Ko smo ga snemali za radijski misijon, smo ga povprašali tudi po sadovih papeževega obiska leta 2015.
"Papežev obisk je pokazal, da se krščanska skupnost zares lahko zbere, da praznuje vero in prisotnost nekoga, ki predstavlja vero. Navajeni smo videti velike množice, ko gre za filmsko zvezdo ali svetovno znane pevce ali glasbene skupine. Ampak uauu – papež lahko zbere več ljudi, veliko več ljudi. Na Filipinih se je leta 2015 sklepne papeževe maše udeležilo 6 milijonov ljudi. Torej ni res, da je vera nepomembna. Vera še vedno lahko ljudi zbira skupaj. Nadalje, papež je Filipine obiskal po velikem tajfunu, ki je povzročil uničenje po več delih države. Papežev obisk je spodbudil solidarnost, občestvo, poslanstvo pomagati trpečim. Že pred njegovim obiskom je bilo veliko pobud za pomoč tistim, ki so izgubili svoje domove in službe, papežev obisk pa je to še bolj poudaril, spodbudil je tudi mednarodno pomoč. Sadovi obiska so torej okrepitev vere in večja ljubezen do bližnjega."
Ste tudi predsednik Mednarodne karitas. Kaj vas je najbolj šokiralo, ko potujete po svetu?
"Ko vidim katastrofe, ne samo naravne katastrofe, ampak katastrofe, ki jih povzroča človek, na primer vojne, konflikte, suženjstvo, trgovina z ljudmi, me šokira to, da se nismo naučili lekcije. Po 1. in 2. svetovni vojni bi si mislili, da smo se kaj naučili, da bi preprečili nasilje ali zlorabo denarja za uničenje drug drugega, žal pa se vse to nadaljuje. Z današnjim pristopom do okolja – v Aziji in na Filipinih imamo tajfune, cunamije, vulkanske izbruhe – se vidi, da se nismo ničesar naučili. To me šokira. Hkrati pa, ko grem po svetu, vidim številne ljudi, ki pomagajo drugim ljudem. Zato je tudi upanje. Zdi se, da se počasi učimo. Dobrota ljudi je vedno tu. Ko vidimo trpljenje, pomagamo."
