Slovenci v Venezueli pozivajo vlado v Ljubljani, naj prizna Guaidoja
Slovenija
Ljudi je treba postaviti pred ideologijo in človekove pravice ne smejo biti predmet političnega barantanja. To poudarjajo naši rojaki, ki živijo v Venezueli in so se povezali v posebno civilno društvo. Skrbi jih, ker so razmere v povsem obubožani južnoameriški državi postale političen problem v Sloveniji. Vlado Marjana Šarca pozivajo, naj kot začasnega venezuelskega predsednika prizna prvega moža narodne skupščine Juana Guaidoja.
V Civilnem društvu Slovencev v Venezueli opozarjajo, da predsedniške volitve lanskega maja niso bile svobodne in poštene. Kot dodajajo, so to ocenili velik del mednarodne javnosti in številne organizacije za človekove pravice. Ob zelo nizki volilni udeležbi je bilo problematično tudi oviranje opozicije, več njenih kandidatov je končalo v zaporu, ostali so bili prisiljeni v beg. Naši rojaki v tej južnoameriški državi, ki se je znašla v nezavidljivem položaju, tako poudarjajo, da Madurov vnovičen prevzem najvišje funkcije ni zakonit in da dialog z njim ne predstavlja rešitve, ampak podaljševanje izjemnega trpljenja. Vladi v Ljubljani želijo sporočiti, da je dvajset let socialističnega režima v Venezueli povzročilo največjo humanitarno krizo v tem delu sveta. "Soočamo se z velikim pomanjkanjem hrane, vode, zdravil, elektrike, interneta, ceste in avtoceste so uničene, nimamo avtobusov, nimamo ničesar," je že pred časom za naš radio opisovala Maria Voglar, ki je tudi predsednica omenjenega civilnega društva. V pismu našim oblastem omenja tudi eksodus Venezuelcev. Negotovost je velika. "Vsak dan sproti zvemo, kaj se dogaja, nič prej."
Civilnemu društvu, ki ga vodi Voglarjeva, se zdi nesprejemljivo, da imajo nekateri slovenski politiki tesne vezi z Madurovo ekipo in jo celo zagovarjajo. "Povabila bi jih, naj pridejo v Venezuelo, a ne k Maduru, kjer je vsega dovolj in je lepo. Povežejo naj se s Slovenci, ki smo tam, da bodo videli kako je, ko obiščemo trgovino in lekarno, ko moramo v bolnico ali v šolo, ko hodimo po ulicah. Takrat bi šele spoznali resnično Venezuelo," je bila že konec lanskega poletja v pogovoru za Radio Ognjišče jasna Voglarjeva. Zdaj je prepričana, da mora Slovenija tako kot ostali del svobodnega sveta prisluhniti venezuelskemu narodu, ki se bori proti kršenju človekovih pravic, zahteva pravične volitve in prosi za človekoljubno pomoč.
Poziv slovenski vladi v celoti
V Civilnem društvu Slovencev v Venezueli pozivamo Vlado Republike Slovenije, naj nemudoma prizna predsednika državnega zbora Juana Guaidója kot začasnega predsednika Venezuele. Prepričani smo, da mora Slovenija tako kot preostali del svobodnega sveta prisluhniti venezuelskemu narodu, ki zahteva svobodne in legitimne volitve ter prosi za humanitarno pomoč.Poslanec Juan Guaidó je pred dnevi zaprisegel kot predsednik države v skladu z venezuelsko ustavo, ki v 233. členu določa, da v primeru, ko nastopi pravna praznina oblasti, predsednik parlamenta do razpisa volitev zasede mesto predsednika države. Ta pravna praznina je nastala, ko je 10. januarja letos sedaj že bivši predsednik Nicolás Maduro nelegitimno in nelegalno nastopil položaj predsednika. Prisegel je s sklicevanjem na zmago na nelegitimnih volitvah, ki jih je sklicala nelegalna ustavodajna skupščina, telo, ki ga je vladajoča garnitura ustanovila z namenom, da bi vzela pristojnosti demokratično izvoljenemu državnemu zboru.
Omenjene predsedniške volitve je zaznamovala zelo nizka volilna udeležba, saj kandidatom iz opozicijskih strank ni bilo omogočeno politično udejstvovanje. Nekaj jih je končalo v zaporu, drugi pa so zbežali v izgnanstvo. Velik del mednarodne javnosti in številne organizacije za človekove pravice so volitve ocenile kot nesvobodne in nepoštene.
Prepričani smo, da dialog z režimom Nicolása Madura ne predstavlja nikakršne rešitve, ampak samo podaljševanje izjemnega trpljenja venezuelskega naroda. Nicolás Maduro si je nelegitimno prilastil oblast in njegov režim sistematično krši človekove pravice. V Venezueli je v tem trenutku več kot devetsto političnih zapornikov, poleg tega je bilo v zadnjih letih ubitih 163 protestnikov, pogosta so tudi mučenja (72 dokumentiranih primerov po podatkih Organizacije ameriških držav).
Dvajset let socialističnega režima je v Venezueli povzročilo največjo humanitarno krizo v tem delu sveta. Uničena sta precej dobro zasnovan šolski sistem in naše javno zdravstvo. Smrtnost mater in otrok ob rojstvu je med letoma 2013 in 2015 narasla za sto odstotkov, ponovno so se pojavile bolezni, za katere smo mislili, da so že iztrebljenje, kot je na primer malarija. Samo v zadnjih letih smo v državi zabeležili kar 406.000 primerov te bolezni.
Kriza v Venezueli je sprožila eksodus naših državljanov. Več kot tri milijone ljudi je bilo primoranih državo zapustiti zaradi ekonomskih oziroma političnih razmer.
Člani slovenske skupnosti v Venezueli razsežnosti te hude krize občutimo vsak dan. Soočamo se s hudim pomanjkanje hrane, zdravil in nedelujočimi javnimi storitvami. Težave imamo tako pri dobavi vode kot tudi elektrike. V Venezueli kljub uradni socialistični politiki ni socialne varnosti in v primeru bolezni smo popolnoma brez zdravstvene oskrbe prepuščeni samim sebi, bolnišnice in zdravstveni domovi so v izjemnem slabem stanju, vlaganj v infrastrukturo ni. Izjemno pereče je tudi pomanjkanje zdravil. Upokojenci prejemajo približno pet evrov meseče pokojnine. Letna inflacija (od januarja 2018 do januarja 2019) je bila 2.688.670 odstotkov.
Zaskrbljeni smo, da je situacija v Venezueli postala političen problem v Sloveniji. Prepričani smo, da je treba ljudi postaviti pred ideologijo in da človekove pravice ne smejo biti predmet političnega barantanja. Nesprejemljivo se nam zdi, da imajo nekateri slovenski politiki tesne vezi z režimom Nicolása Madura in ga zagovarjajo.
V Civilnem društvu Slovencev v Venezueli pozivamo Vlado Republike Slovenije, da se takoj in jasno opredeli proti kršenju človekovih pravic v Venezueli in podpre razpis svobodnih in pravičnih volitev ter prihod humanitarne pomoči.
