Občina Markovci – bogata z etnografskimi pustnimi liki

Slovenija | 25.02.2019, 10:58

Mladi korant Nejc Kukovec iz Zabovcev je za Radio Ognjišče spregovoril o zgodovini kurenta oz. koranta, bogati etnografski zakladnici občine Markovci in 28. pustni povcorki, ki bo v soboto, 2. marca.

Če bodo na Ptuju prihodnje leto obhajali že 60 Kurentovanje, pa bodo v Zabovcih in Markovcih pri Ptuju v soboto, 2. marca pripravili že 28. pustno povorko. Ta je po besedah domačina in mladega kurenta oziroma koranta, kot mu pravijo v teh krajih, Nejca Kukovca posebna zato, ker daje poudarek etnografsim likom. Po besedah Kukovca, ki je s skupino korantov obiskal Radio Ognjišče, je posebnost tudi ta, da skupine prihajajo na dvorišča, kjer jih sprejmejo gospodinje in gospodarji.

Sicer so koratni iz Zabovcev po ogledu Radia Ognjišče obiskali farane Šentvida nad Ljubljano, kamor so prišli na vabilo župnika Ivana Jagodica.

Opis nekaterih tipičnih etnografskih mask iz Markovcev

»Enega izmed prvih korantovih opisov najdemo v župnijski kroniki župnije sv. Marko niže Ptuja iz konca 19. stol. Kronist piše, da je korantova oprava narejena iz narobe obrnjenega ovčjega ali zajčjega kožuha, obrazni del je iz starega usnja, po navadi iz kakšne rabljene torbe, ki ima prišit nos in izrezane odprtine za oči in usta. Kapa ima rogove izdelane iz usnja, slame ali klobučevine, okoli pasu nosi korant privezan kravji zvonec, v rokah pa ježevko. Takšen lik, kot je opisan v kroniki, so v začetku devetdesetih let 20. stol. replicirali člani etnografskega društva Korant Markovci in ga vsako leto lahko občudujemo na markovskem fašenku.«

»Orači že od nekdaj veljajo za eno izmed najbolj priljubljenih pustnih mask na našem območju, saj s svojim prihodom na domačijo, prinesejo upanje za dobro letino, ki je za kmeta še kako pomembna. Skupino sestavlja šest ali osem »konjev«, čisto odvisno od ljudi, ki se šemijo v ta lik. T.i. konji so mladi fantje oblečeni v črne hlače preko katerih imajo zavezan moder predpasnik, belo srajco in črni telovnik. Na glavi nosijo klobuk, ki je prekrit s pisano ruto s franžami, prav tako jim na ramenih izpod telovnika gledajo konci rut. Obuti so v črne škornje. Tako napravljeni konjiči vlečejo za sabo plug, (včasih je plug bil pravi), danes vlačijo zgolj repliko, na katerem je smrečica ali dve okrašeni s pisanimi trakovi. Zraven skupine še hodi pobirač, ki pobira darove ob obisku domačije, oblečen je v raševinasto obleko z masko na obrazu. V rokah nosi košaro v kateri so pleve in jih med obredom oranja seje v brazdo, »za debelo repo«.«

»Čeprav kopjaši po svojem pomenu ne sodijo med fašenske maske, je prav tako pomembno, da jih omenimo. Kopjaš je bil in še vedno je spremljevalec porok. Je nekakšen voditelj in zabavljač. Po navadi je ob poroki kopjaš najboljši ženinov prijatelj.«

»Nepogrešljivi del markovskega fašenka so tudi ruse in melike. Vendar moramo že na začetku omeniti nekaj, kar je pomembno pri sami terminologiji teh dveh mask. V različni literaturi skozi zgodovino in tudi sedanjost, beremo kako je rusa maska na štirih nogah, melika pa maska na dveh. Ampak temu ni tako. Danes velja, da je v rusi eden človek v meliki pa dva.«

»V vile se oblečejo deklice. Na sebi imajo belo obleko, plet in krono, ena izmed njih je kraljica, tista ki ima lepšo in večjo krono kot ostale. Vile se na dvorišču ali v hiši postavijo v krog in pojejo pesmi ki prerokujejo dobro letino. Njihova specifika pa se kaže predvsem v tem, da so kot dar vedno prejemale denar.«

"Večina izmed markovskih osnovnošolcev, ki so obiskovali markovsko šolo so se v svoji mladosti ob fašenku predstavljali kot piceki. V piceka se maskira mlad fantič, tako, da si obleče belo krilo, še eno belo krilo pa si nadene okoli vratu. Na glavi ima kapo stožčaste oblike, ki je vsa pokrita s pisanimi trakovi. Nato zajaše palico, ki ima spredaj piščančjo glavo, bodisi pravo ali pa leseno, zadaj pa šop kokošjih peres.«

»Körika je prav tako kot picek t.i. ptičja maska. Njen prihod na kmečko dvorišče simbolizira predvsem zdravje in dobro nesnost kokoši.«

Kurent je del svetovno pomembnih zakladov

Na svojem zasedanju je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasil vpis obhodov kurentov na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. »Vpis obhodov kurentov na svetovni seznam predstavlja sklepni korak večletnih prizadevanj ptujske regije in Slovenije, zgodovinski dosežek pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine in doseganju še večje mednarodne prepoznavnosti pustnega lika kurenta na svetovnem zemljevidu, ki je že ponesel glas Ptuja in Slovenije v svet,« so zapisali na spletni strani kurentovanje.net

Foto: Robert Vurušič