Jubileji v letu 2019 od mučenca Kiklja do priključitve Prekmurja
Slovenija Tone Gorjup
V letu 2019 v Cerkvi v Sloveniji praznujemo več pomembnih jubilejev. Maja bo minilo 100 let od rojstva pričevalca za vero študenta Jaroslava Kiklja. V Škocjanu so že konec minulega leta razglasili Knobleharjevo leto ob 200. obletnici rojstva rojaka, misijonarja v Afriki … Mineva 100 let od rojstva misijonarja v Braziliji Ernesta Saksida, ki je ustanovil deško mesto. Spominjamo se 100. obletnice priključitve Prekmurja in ustanovitve univerze v Ljubljani; pri obeh dogodkih so pomembno vlogo odigrali duhovniki.
Na Opčinah pri Trstu 15. maja 1919 rojeni pričevalec za vero Jaroslav Kíkelj, ki je bil ubit 18. marca 1942, je vključen v postopek za beatifikacijo slovenskih mučencev 20. stoletja. Ignacij Knoblehar, rojen 6. julija 1819, je postavil temelje misijonski metodi, ki jo še danes uporabljajo combonijevi misijonarji v Afriki. Tudi Ernest Saksida, rojen 15. oktobra 1919, s svojim misijonskim delom ostaja zgled slovenskim in drugim misijonarjem, ki delujejo v deželah tretjega sveta. Škof Jožef Kvas, rojen 9. septembra 1919, novomašnik begunec, je bil predvsem zgled služenja.
Poleg Knobleharja so v letu 1819 rojeni še nekateri duhovniki med katerimi izstopajo: preporoditelj in pesnik Valentin Vodnik, zgodovinar Ignacij Orožen in zdravilec Jurij Humar. Pred 150 leti sta bila rojena zgodovinar Josip Valentin Gruden in pesnik Anton Medved, umrl pa je pisatelj Janez Cigler, avtor prve slovenske povesti. Mineva tudi 100 let od rojstva duhovnikov Jožka Kraglja, ki je duhovno zorel v komunističnih zaporih, p. Radogosta Grafenauerja, eden prvih raziskovalcev Marijinih prikazanj v Medžugorju, venetologa p. Ivana Tomažiča in Jožeta Mavsarja, ki nam je lahko zgled sprave, saj je odpustil morilcem svoje družine.
Med literarnimi ustvarjalci sta se v letu 1919 rodili pisateljici Erna Starovasnik in Mimi Malenšek, med pisatelji in dramatiki pa Franček Štabuc, Nikolaj Jeločnik in Mirko Mahnič. Pomembnih obletnic še veliko, od 200. obletnice smrti podjetnika in mecena Zoisa, do Nobelovega nagrajenca Preglja, ki se je rodil pred 150 leti, a bi bil seznam predolg.
Med dogodki bo odmevala stoletnica priključitve Prekmurja, 17. avgusta 1919, na katero se v soboški škofiji pripravljajo s posebnim svetim letom, obletnico pa od 2006 obhajamo kot državni praznik. Za slovensko duhovno in kulturno osamosvajanje je pomembna ustanovitev univerze v Ljubljani 23. julija 1919. Mineva pa tudi 150 let od drugega leta taborskega gibanja: v letu 1869 so tabori med drugim potekali v Biljáni v Goriških Brdih, na Kálcah na Notranjskem, v Vižmarjah pri Ljubljani in v Ormožu. Prav je, da obudimo spomin na ljudi in dogodke, ki so utrjevali narodno zavest, bogatili duhovno dediščino in postavljali temelje naši samostojnosti.
