Robert BožičRobert Božič
Andrej JermanAndrej Jerman
Marcel KrekMarcel Krek

Po referendumu irski parlament tudi z zakonom potrdi splav

Svet | 14.12.2018, 10:30 Marjana Debevec

Irski parlament je po majskem referendumu sprejel zakonodajo, ki v določenih primerih nerojenim jemlje pravico do življenja. Splav bo tako na Irskem omogočen do 12. tedna nosečnosti, ko je ogroženo življenje nosečnice oziroma ko bi nosečnost zelo poslabšala njeno zdravstveno stanje. Dovoljen bo tudi v primerih hudih nepravilnosti otroka, zaradi katerih bi lahko novorojenček umrl v obdobju prvega meseca po rojstvu.

Irska je po besedah dr. Romana Globokarja v zadnjih desetletjih doživela upad verskega življenja, kar se je odražalo na rezultatih dveh referendumov. »Tako da je Cerkev tam pred novimi izzivi, kako na novo začeti z evangelizacijo, s prebujanjem verskega čuta. Nekaj, kar je bilo prej samoumevno, tradicija, je sedaj tudi na Irskem v veliki, veliki krizi.« To se je pokazalo že pri referendumu o istospolnih zvezah, ki so jih ljudje v večini podprli, pa tudi letos, ko sta se dve tretjini volivcev izrekli za splav.

Nova zakonodaja bo zavezovala tudi bolnišnice in druge zdravstvene ustanove, ki so v rokah Cerkve in redovnih skupnosti, čeprav imajo v ustavi zapisano pravico do ugovora vesti. »Če bodo želeli imeti državno podporo še naprej, potem bodo morali izvajati program, ki ga bo predpisovalo ministrstvo. In to je seveda velika dilema za katoliške bolnišnice«, je pojasnil dr. Globokar.

Omenjeni korak Irske v omejevanju pravice do življenja nerojenim pa bi lahko vplival tudi na drugačno zakonodajo na področju umetne oploditve, ali pa sprejemanja evtanazije v drugih državah. Gre namreč za nadaljevanje procesa liberalizacije. »Čedalje bolj ljudje želimo, da nam institucije uresničujejo naše želje, da je posameznik in posameznikova želja v središču nekega tudi etičnega razmišljanja. Kaj je dobro? Dobro je tisto, kar meni trenutno najbolj koristi, ali kar si jaz trenutno najbolj želim. To je seveda zmotno prepričanje«, še poudarja dr. Globokar.

Svet, Cerkev po svetu, Evropska Unija
Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash) Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash)

Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ...