Škofje pri prazničnih bogoslužjih tudi o izzivih današnjega človeka

| 25.12.2018, 14:40

Tudi v Cerkvi na Slovenskem je čutiti praznično vzdušje. Polnočne svete maše so povsod napolnile cerkve. Škofje ordinariji so darovali svete maše sinoči večinoma v stolnih cerkvah: ljubljanski nadškof Stanislav Zore v ljubljanski, mariborski nadškof Alojzij Cvikl pri sv. Janezu Krstniku v Mariboru, murskosoboški škof Peter Štumpf v stolnici sv. Nikolaja, novomeški škof Andrej Glavan je polnočno sveto mašo daroval na Kapitlju v Novem mestu, v Celju pa upokojeni škof Stanislav Lipovšek. Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar je opolnoči maševal v Vranji Peči v kamniški dekaniji, ki je pred dnevi izgubila še enega duhovnika in tako je Tuhinjska dolina vse bolj potrebna molitve za nove duhovne poklice.

Jezus se je rodil v čisto konkretnem času in v konkretnih zgodovinskih in družbenih okoliščinah, ta čas lahko zelo natančno določimo, čeprav se še danes najdejo nekateri, ki zanikajo celo vrsto zgodovinskih dejstev. Po besedah ljubljanskega nadškofa Zoreta, ki je polnočno sveto mašo daroval v ljubljanski stolnici, je pomembno dejstvo, da je Jezus za čas svojega rojstva izbral čisto navaden čas. »Ni čakal, da bi se vse razmere na svetu uredile. Ni čakal, da ne bi bilo več krivic in zatiranja. Ni čakal, da bi vsi ljudje začeli hrepeneti po njem in bi vsi vpili k Bogu, naj pošlje odrešenika. … Kako pa je danes? Bog želi tudi danes stopati med ljudi našega časa. … Ko se Jezus enkrat rodi v nas, v meni, ga moramo kakor Marija podarjati svetu, prinašati ljudem. Svetu, kakršen nas obdaja, ljudem, kakršne srečujemo. Tudi mi nimamo na voljo boljšega sveta in ne boljših ljudi. Če bomo čakali, da bodo okoliščine ugodne, bomo zamudili priložnost, da bi Kristusa prinesli svetu,« nas spodbuja nadškof Zore.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je poudaril, da "veselega oznanila odrešenja Bog ne namenja močnim in pomembnim ljudem tega sveta, ampak vsem tistim, ki imajo odprto srce, ki hrepenijo po pravi sreči in miru. Božična noč postavlja na glavo miselnost tega sveta, kjer kot znamenje odrešenja ni mišljen kralj, ampak novorojeni otrok, ki prinaša novo upanje. To upanje ni grajeno na človeški moči in nasilju, ampak na Božji ljubezni in dobroti, ki je v prvi vrsti namenjena ubogim in preprostim. Sveta noč je noč, ki nagovarja vsakega od nas. To je noč, ko se spominjamo, da se je Bog za nas rodil kot otrok. Božje dete v jaslicah vsakemu od nas ponuja roko in nas vabi na skupno pot. Ali smo sposobni odpreti naša srca in prepoznati dar, ki nam je ponujen, pa je odvisno od nas", pravi mariborski nadškof metropolit Cvikl.

Koprski škof Jurij Bizjak je pri polnočnici v koprski stolnici v pridigi poudaril, da "nam novorojeni Mesija prinaša trojno notranjo luč: luč vere in luč upanja ter luč ljubezni. Luč vere za preteklost, luč upanja za prihodnost, luč ljubezni za sedanjost. Slednja nam po Novorojenem osvetljuje našo pot, nam osvetljuje naš sedanji čas in naša vsakdanja opravila in dolžnosti."

Murskosoboški škof Peter Štumpf se je v pridigi naslonil najprej na pesem Sveta noč in dejal, da ta "ne more nagovoriti tistih, ki nimajo odprtega srca in ne želijo, da bi ljudje v miru praznovali božič, zato nenehno grozijo z nasiljem". Pesem Sveta noč, blažena noč, tudi ne more nagovoriti tistih, ki jo slišijo samo še po veletrgovinah ali zabaviščih. Kot da bi si nasilje in porabništvo v adventnem in božičnem času podala roke, da povsem uničita krščanski božič. Nasilje seje med nas tesnobnost, porabništvo pa nam ponuja lažno varnost in gotovost, poudarja škof Štumpf. »V davnini je prerok Izaija govoril o ljudstvu, ki je tavalo v temi, a je zagledalo veliko luč v deželi smrtne sence. Katero je to ljudstvo, ki je najprej tavalo v tem, nato pa je doživelo skrivnostni prihod Kneza miru? To je ljudstvo vseh ras, narodov in jezikov. To ljudstvo smo tudi mi, ki še imamo vero in se veselimo, da se je rodilo Dete, ki je zato prišlo med nas, da prežene tesnobo in temine našega življenja«, je dejal škof Štumpf pri polnočnici.

Na božič so škofje praznične svete maše večinoma darovali dopoldne. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je dopoldne v mariborski stolnici dejal, da sprejetje veselega oznanila ni samo stvar zgodovine, ki je daleč od nas in se je lahko spominjamo z nostalgijo. »Oznanjevanje in sprejemanje veselega oznanila se dogaja po krščanskih družinah in krščanskih skupnostih tudi danes. Na videz nebogljen otrok, krhek in nezaščiten, pa vendar nam iz jaslic kot Božji sin ponuja roko in vabi, da krenemo na pot.« Murskosoboški škof Peter Štumpf pa je v stolnici dopoldne poudaril, da je Jezus prišel med nas s povsem jasnim razlogom: Razodeti nam Boga kot Očeta in nam povedati to, kar nam ima povedati nebeški Oče. Jezus je Očetova Beseda. Biti domač z Božjo besedo je isto kot biti domač z Bogom, smo slišali s strani murskosoboškega škofa. Celjski škofijski upravitelj Rok Metličar pa je v Laškem v pridigi dejal, da so duhovniki povabljeni, da so kot pastirji, ki so ob Jezusovem rojstvu odigrali prav posebno vlogo. Metličar upa, da bi tudi danes mogli to radostno novico deliti in živeti v sedanjem svetu.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore bo na praznik mašo daroval popoldne ob 16. uri v ljubljanski stolnici.