AVDIO: Ideja o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni je ugasnila
Slovenija
Ugibanj ni več. Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Naši največji bolnišnici je tako tudi uradno dal možnost popravnega izpita, kar je v zadnjih tednih večkrat nakazal.
Prvi mož ljubljanskega kliničnega centra Aleš Šabeder bo že prihodnji teden svetu zavoda predlagal ustanovitev nove samostojne organizacijske enote za zdravljenje otrok s srčnimi boleznimi, ki bo povezala otroško kardiologijo, kardiokirurgijo in intenzivno enoto. Verjame, da je postavljen program stabilen. Strokovna direktorica Jadranka Buturović Ponikvar je pritrdila in dodala, da ima največja zdravstvena ustanova v Sloveniji na tem področju danes povsem druge kadre kot v preteklosti.
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni tako ne bo zaživel. Fakin je pojasnil, da bo postopek ukinitve trajal nekaj mesecev. "Po eni strani z žalostjo gledam na razplet te zgodbe. Tisti, ki smo se vsebinsko ukvarjali s tem, kaj je treba narediti, smo to želeli narediti na podlagi mednarodnih smernic in standardov, ki so objavljeni v literaturi, ter tudi lastnih izkušenj. V ljubljanskem kliničnem centru niso bili za to, da se to naredi, uspeli so prepričati vlado, da zmorejo sami. Ne morem reči drugega kot to, da jim želim veliko sreče. Potrebovali jo bodo, da bodo šle stvari tako, kot gredo v svetu," je za naš radio poudaril nekdanji član sveta te ustanove Andrej Robida.
Fakin je opozoril, da bo naša država še naprej odvisna od tujih strokovnjakov, razmišlja o možnosti vzpostavitve centra za obravnavo otrok s srčnimi boleznimi na ravni regije. "Še naprej se bomo soočali z dejstvom, da ima program 100 otrok ter da je to kritično s stališč organiziranosti in ekonomičnosti. Zato smo obiskali Hrvaško, kjer smo se z njihovim ministrom za zdravje in vodstvi kliničnih centrov dogovorili, da se takoj po novoletnih počitnicah pogovorimo. Oni imajo 200 otrok, mi 100. Če priključimo še Bosno in Hercegovino, lahko skupaj naredimo kritičen center s 400 do 600 obravnavanimi otroki na leto in usposobimo tako ekipo, kot jih imajo običajno v svetu, ko imajo dovolj kritične mase bolnikov," je pojasnil. "Še preden bi v Ljubljani zrasel tak regijski center, ki bi vabil paciente iz nekdanjih jugoslovanskih republik, je treba pokazati odličnost," je ocenil Robida. Upa, da bo zastavljena smer predvsem dobra za otroke. A trenutno dvomi v to.
