Zamejstvo, avstrijska Koroška
Odnose med Slovenijo in Avstrijo trenutno precej zaznamujejo migracije
Slovenija
Marjan Šarec se je mudil na prvem dvostranskem obisku ene od sosednjih držav v vlogi slovenskega premierja. Gostila ga je Avstrija. Šarec se je srečal s kanclerjem Sebastianom Kurzem, sprejel ga je tudi tamkajšnji predsednik Alexander van der Bellen. Kot običajno, je bila to priložnost za potrditev dobrih dvostranskih odnosih in zavezo za rešitev še odprtih vprašanj. Ena od stalnic dialoga Ljubljane in Dunaja je položaj slovenske manjšine, tokrat so ga zasenčili aktualni izzivi, med njimi migracije.
Kot je znano, Avstrija vztraja pri nadzoru meje s Slovenijo, a naša država ocenjuje, da gre za nepotreben ukrep. "Pravi boj proti nezakonitim migracijam je treba izvajati z bolj sofisticiranimi obveščevalno-varnostnimi ukrepi," je prepričan obramboslovec Boštjan Perne. Pogled na številke, povezane z nadzorom avstrijskih organov na slovenski severni meji, po njegovih besedah kaže, da ta de facto ni učinkovit. "Da bi avstrijski organi zajeli res večje število migrantov, nisem zasledil." S Pernetom smo govorili pred Šarčevim obiskom na Dunaju, sam ni verjel, da bi državi v zvezi s tem zaradi zadnjih pogovorov lahko spremenili stališča. To sta nato slovenski premier in avstrijski kancler tudi potrdila. Kurz je nakazal, da bi njegova država nadzor na meji z našo lahko odpravila, ko bodo ustrezno varovane zunanje meje Evropske unije. Šarec bi okrepil pristojnosti Frontexa.
Z migracijami je sicer povezanih več načrtov vlade na Dunaju, med njimi je reforma socialne pomoči, po kateri bi bila dodelitev sredstev iz tega naslova vezana na zadostno znanje nemškega jezika. Ostro so se odzvali v Narodnem svetu koroških Slovencev. "Avstrijsko vlado smo želeli opozoriti, naj pri svojih odločitvah ne pozabi na avtohtone jezike, med njimi je udi slovenščina, ki je celo omenjena v avstrijski državni pogodbi," nam je povedal predsednik ene od osrednjih organizacij koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. Med težavami, ki trenutno pestijo naše rojake pri severnih sosedih, je omenil finančne težave tednika Novice in slovensko glasbeno šolo, ki je prav tako zaradi pomanjkanja denarja izgubila tretjino učencev. "Za nas je pomembno, da se o tem govori," je pričakovanja ob Šarčevem obisku Dunaja poudaril dr. Inzko. Slovenski premier naj bi ob srečanjih med drugim izrazil pričakovanje, da bo tamkajšnja vlada uresničila zaveze o povečanju financiranja manjšinskih organizacij. "Glasbena šola, lutkarstvo, odrska dejavnost, jezikovni tečaji in mnoga ostala področja bi bila brez Ljubljane manj uspešna," je spomnil dr. Inzko, ki se zaveda, da ima notranja politika v matici vselej prednost pred zunanjo. Priznal je še, da so bila kljub temu vrata urada za Slovence v zamejstvu in po svetu vselej odprta zanje, tam se nikdar niso odzvali le birokratsko in uradno, ampak s srcem. Verjame, da bo ostalo tako.
