Papež: Logika odpuščanja vedno zmaga
Svet | Marjana Debevec
Opoldne se je na Trgu sv. Petra v Vatikanu znova zbralo veliko ljudi. Papež Frančišek je vsem spregovoril o pomenu današnjega godovnega dne svetega mučenca Štefana, ki lahko po eni strani preseneča, saj se nam mučeništvo ne zdi prav v sozvočju z včerajšnjim veseljem betlehemske noči. Vendar je sveti oče kaj hitro razrešil dilemo, saj je pojasnil, da bo Dete Jezus, ki je učlovečeni Bog, človeštvo odrešil prav s svojo smrtjo na križu.
Ob primerjanju Deteta in ob pogledu na njegovo osrednje odrešenjsko dejanje, je papež Frančišek kmalu po začetku nagovora pojasnil, da sta si oba dogodka tudi v zunanjem izrazu blizu: Dete povito s povoji in položeno v jasli ter Križani, ki bo znova povit in položen v grob. Nadaljeval je z opisom podobnosti med Štefanom in Jezusom.
Tudi Štefan je svoje življenje izročil Bogu in odpustil svojim preganjalcem. Medtem, ko so ga posuli s kamenjem, je molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojega duha!« (Apd 7,59) Njegove besede so povsem podobne Jezusovim na križu: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.« (Lk 23, 46) Papež Frančišek je v nadaljevanju dejal: »Štefanova drža, ki zvesto posnema Jezusovo, je povabilo za vsakogar med nami, naj iz Božjih rok z vero sprejemamo to, kar nam življenje prinaša pozitivnega in tudi negativnega. Vemo, da življenje ni zaznamovano samo s srečnimi okoliščinami, temveč tudi s težkimi trenutki in z zbeganostjo. Vendar nam zaupanje v Boga pomaga sprejeti tudi težke trenutke in jih doživljati kot priložnost rasti v veri in za vzpostavljanje novih odnosov za bližnjimi.«
Poudaril je še, da so težave spodbuda za naše izročanje v Božje roke, saj vemo, da je Bog Oče poln dobrote do svojih otrok. Nato je papež Frančišek približal drugo Štefanovo dejanje. Podobno kot Jezus, tudi Štefan ni klical prekletstva na svoje preganjalce, temveč je pokleknil in na ves glas zaklical: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« (Apd 7,60) Da odpuščati pogosto sploh ni lahko, vemo vsi, je sveti oče dejal, a hkrati spomnil na pozitivne učinke odpuščanja.
Človek, ki odpušča doživlja mir in vedrino, njegovo srce se širi in je sposobno občestva, kar vse je blagodejno znotraj družine, v šolah in na delovnem mestu, v župniji in v skupnostih. Kako naj bi zmogli vedno znova odpuščati, se je papež Frančišek vprašal proti kondu opoldanskega nagovora. Štefan je bil sposoben odpustiti svojim morilcem, ker je poln Svetega Duha svoj pogled uprl v Jezusa. V molitvi je dobil moč, ki jo Bog želi dati tudi nam, če bomo za njo Svetega Duha vztrajno prosili, je zagotovil sveti oče.
