avdienca
Očenaš ima korenine v konkretnem življenju. Osvobaja nas obupa.
Cerkev po svetu | Marta Jerebič
Papež Frančišek nadaljuje sredine kateheze o očenašu. Tokrat je poudaril, da je ta molitev konkretno povezana z našim življenjem. Pomembno je, da prosimo z zaupanjem. Tako nas osvobaja obupa, je dejal.
Očenaš je po papeževih besedah drzna molitev, saj ne vsebuje ovinkarjenja ali obrazcev, kako se je treba zahvaliti Gospodu. Gre za sinovsko zaupanje. Papež je poudaril, da molitev, s katero nekaj prosimo, ne kaže šibkosti naše vere, ampak večno iskanje sreče, ko se z zaupanjem obračamo k nebeškemu Očetu.
»Molitev očenaš ima svoje korenine v človekovem konkretnem življenju. Z njo na primer prosimo za kruh. To je preprosta, a bistvena prošnja, ki pove, da vera ni okras, ločena od življenja. Molitev se začne z življenjem samim.«
Kot je še dodal papež, moliti ne začnemo takrat, ko zadovoljimo druge potrebe, ko imamo želodec poln, ampak jo v srcu goji vsak človek, ki je lačen, ki joče, se bori, trpi in se sprašuje »zakaj«. Jezus želi, da se vsako trpljenje, nemir dvigne v nebo in postane dialog. Frančišek je ob tem povabil, naj brez strahu v molitvi prosimo Boga. Po njegovih besedah je to pristno dejanje vere.
