Vabilo na 63. Slovenski dan (foto: Slomškov dom)
Vabilo na 63. Slovenski dan

Slovenski dan bo v znamenju obletnic

Slovenci po svetu | 21.11.2018, 13:23 Matjaž Merljak

Rojaki v Argentini bodo to nedeljo, 25. novembra 2018, imeli 63. Slovenski dan. Potekal bo v buenosaireškem okraju Ramos Mejija, kjer stoji Slomškov dom, ki bo ta dan obeležil svojo 57. obletnico. Na praznovanju se bodo spomnili še dveh za naše rojake v Argentini pomembnih 70. obletnic: prihoda povojne begunske emigracije in izhajanja tednika Svobodna Slovenija v Argentini.

O pripravah na praznovanje, o muzikalu, ki ga bodo to nedeljo postavili na oder in o obletnicah so za oddajo Slovencem po svetu in domovini spregovorili: predsednik Slomškovega doma Marko Selan, pevovodkinja zbora Ex Corde in so-režiserka pri muzikalu Kerigma Marta Selan Brula, so-režiser in voditelj Slomškove šole v Ramos Mejii Marcelo Brula in kulturna referentka v Slomškovem domu in tajnica društva Zedinjena Slovenija Mariana Poznič.

Marko Selan je povedal: Slomškov dom v Ramos Mejii, to je v Velikem Buenos Airesu, je tokrat na vrsti, da gosti naš vsakoletni Slovenski dan, slovesnost bo združena tudi s praznovanjem 57. obletnice Slomškovega doma. Slovenski dan je praznik, ki obsega vse Slovence v Argentini, katerega se veselimo in ga z velikim navdušenjem že več mesecev pripravljamo, da ne rečem skoraj celo leto. Organizacija je v režiji in odgovornosti vse srenje Slomškovega doma in člani se radi vključujejo v te dejavnosti, seveda pa zraven povabimo tudi druge Slovence iz bratskih domov, da sodelujejo pri pripravi tega dne. Praznovanja se bodo začela ob jutranjih urah, ko bomo dvignili obe zastavi, slovensko in argentinsko in zapeli obe narodni himni. Nato se bomo udeležili svete maše, ki jo bo daroval delegat dr. Jure Rode s somaševanjem našega župnika in več slovenskih duhovnikov. Sledilo bo odprtje vsakoletne razstave naših lokalnih umetnikov, slikarjev, kiparjev in drugih, potem pa kosilo, kjer bomo v lepi družbi ob bogati mizi pogostili prisotne. Na vrtu bodo naša društva postavila svoje stojnice, kjer bo na razpolago jed in pijača pa tudi drugi značilni slovenski spominčki. Popoldan bo pa kulturni program, razni pozdravi in priznanja, slavnostni govor naše članice gospe Alenke Prijatelj in pa krstna predstavitev muzikala Kerigma. Po kulturnem programu pa prosta zabava ob zvokih ansambla in v lepi družbi. Pričakujemo, da nam bo Bog podaril lepo vreme in pa seveda množično obiskovano praznovanje, da se bomo vsi skupaj res lepo imeli.

Plakat za Slovenski dan
Plakat za Slovenski dan © Slomškov dom

Več o muzikalu sta povedala režiserja Marta in Marcelo Brula: Muzikal je leta 2014 spisal in uglasbil prof. Martin Sušnik. Po njegovih besedah je Kerygma grški izraz, ki pomeni “izjava”, “razglas”, “oznanilo”, “poročilo”. Prihaja iz glagola kerysso, ki se nanaša na opravilo sela, oz. glasnika. V krščanski tradiciji pa beseda kerygma označuje temeljno krščansko oznanilo, da je Jezus iz Nazareta Gospod in Odrešenik, ki ga je poslal Bog Oče, ki je postal človek, umrl na križu in tretji dan vstal od mrtvih. Obred sv. maše nameni kerigmi poseben trenutek, po posvečenju, ko verniki oznanjajo jedro svoje vere: “Tvojo smrt oznanjamo, Gospod, in tvoje vstajenje slavimo, dokler ne prideš v slavi.”

Avtor s tem opusom želi, da bi na prenovljen način do publike prišla ta "misel" Svetega pisma, ki je že vsem znana, a h kateri se splača še ponovno približati se. Navdih za besedilo je iskal predvsem v evangelijih. In kot je sam povedal, je v vsaki osebi, ki jo bomo videli na odru nekaj, s čimer se lahko ljudje identificirajo. Vsak od nas lahko sebe vidi v Petru, v Janezu, v Mariji Magdaleni ... celo v velikih duhovnikih in v Judu Iškarjotu. Še posebno pa, seveda, gre za to, če znamo slediti Kristusovemu zgledu ali ne. Gre pač za glavno borbo med Življenjem in smrtjo, med ljubeznijo in zlom ...

Marcelo in Marta Brula
Marcelo in Marta Brula © Slomškov dom

Priprave za Slovenski dan so večstranske, a najbolj zahtevne so nedvomno priprave za nastop, predvsem zato, ker da bo na odru čez 80 oseb, za odrom pa še drugih 30. Vaje smo načrtovali tako, da je vsak dan na vrsti določen prizor: solisti vadijo posamezno, zbor spet po svoje. V zadnjih treh mesecih smo vadili praktično vsak dan, vse skupaj smo našteli čez 100 vaj! Rad bi omenil, da ko je Martin imel Kerigmo šele v mislih, je naju poklical, mojo ženo Marto in mene, in naju vprašal, če sva pripravljena postaviti ta muzikal na oder, da ne bi nekako zaman pisal. Bila sva resnično počaščena ob tem in seveda rade volje sprejela prve melodije muzikala. A takrat se mi še sanjalo ni, da bo potrebno toliko igralcev! Težko je bilo izbrati glavne igralce, še posebno tiste ki morajo peti. Poslušal sem jih večkrat, prosil naj zapojejo to, ali ono... pa če pašejo glasovi za duet, tercet ali kvartet... pa, da imajo tak pogled kot ga vloga zahteva. Mislim, da sem dobil pri vsakem to kar sem iskal. V teh mesecih smo odkrili, da imamo ogromno talentov, samo najti jih je treba. Najbolj zahtevne vloge v tem muzikalu so prevzeli mladi, stari komaj dobrih 20 let! Če pomislimo na vsebino nastopa je vse to še toliko bolj pomembno. Pa tudi za bodočnost naše skupnosti. V teh časih se večkrat pritožujemo nad pomanjkanjem kompromisa mladih, a našel sem skupino, ki krasno dela, in za katero se ves ta trud res splača! Moram povedati, da je vzdušje pri vajah in pri vsem ostalem delu čudovito, to je pravi svet zase. Skupaj rešujemo tudi tehnične izzive, ki nam jih postavlja ta opus. Lahko si mislite, da je uprizoritev križevega pota in križanja, naj dam to za primer, velik izziv.

Na odru bo več kot 80 oseb
Na odru bo več kot 80 oseb © Slomškov dom

Mariana Poznič je povedala, katere obletnice bo Slovenski dan tokrat povezal: Leto 2018 je v naši slovenski skupnosti v Argentini prav posebej zaznamovano z raznimi okroglimi obletnicami! Povezane so s številko 70, ker letos poteka prav 70 let odkar so naši predniki stopili na argentinska tla. Na Slovenskem dnevu bomo obeležili kar dve taki obletnici: to sta 70 letnica društva Zedinjena Slovenija, ki je naša krovna organizacija in povezuje vsa društva, ki delujejo med nami. In pa 70 let kar naš tednik Svobodna Slovenija izhaja v Argentini. To je danes še edini tednik v slovenskem jeziku, ki izhaja zunaj slovenskega ozemlja. Obe obletnici nam kažeta na to, kako aktivni in organizirani so bili Slovenci, ki so po Drugi Vojni prišli v Argentino, da so že takoj ob prihodu prijeli za delo in postavili temelje skupnosti.

Marko Selan je še dejal: Na prvem mestu upamo, da se bo na Slovenski dan približalo čim več Slovencev! Slovenski dan ima prav ta namen, da ni nekaj lokalnega, krajevnega, ampak da poveže in druži vse Slovence v Argentini. Prisotni bodo seveda predstavniki vseh naših domov in drugih organizacij, prav tako vseh organizacij, ki delujejo v Slomškovem domu. In naši slovenski duhovniki. Tudi Republika Slovenija bo prisotna, zelo verjetno v osebi gospe veleposlanice Jadranke Šturm Kocjan. Najavljena pa je tudi skupina Slovencev, ki prav ta čas prihajajo v Argentino na obisk. Njihov namen je spoznati lepote argentinske zemlje, pa tudi našo slovensko skupnost v teh krajih. Z veseljem jih bomo sprejeli v Slomškovem domu, prav tako kot vse ostale goste. Zato bom izkoristiti to priložnost in povabil vsakega, ki se bo 25. novembra mudil v Buenos Airesu, da se nam pridruži pri tem slavju.

Iz muzikala Kerigma
Iz muzikala Kerigma © Slomškov dom

Slovenci po svetu, Kultura
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...