dr. Janez Juhant in dr. Sebastjan Valentan | (foto: Rok Mihevc)
Nestrpnost do vernikov in duhovnikov
Spoznanje več Tanja Dominko
V oddajo Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat povabili dva teologa različnih generacij, filozofa dr. Janeza Juhanta in pravnika dr. Sebastjana Valentana. Uvodoma smo se dotaknili položaja Katoliške cerkve v minulih desetletjih in ugotavljali, da se tudi danes lahko potegnejo nekatere vzporednice. Dr. Valentan je dejal, da je bila vera pred osamosvojitvijo preganjana, danes pa se zdi, da je javni prostor za izražanje vere ponovno bolj omejen. Opozarja na naraščajočo nestrpnost do vernikov in še vedno obstoječe oblike nadzora nad duhovniki.
»Mogoče so samo načini drugačni, so bolj subtilni, bolj perfidni, ampak kljub temu se dogaja. Če se spomnim časa svojega bogoslovja, sem imel takrat stike z Vatikanom, pa ne s škofi in kardinali, ampak z laiki, ki so bili res predani Cerkvi. In je potovala pošta med Vatikanom in Slovenijo. Te pisemske pošiljke, če so prišle iz Vatikana, so bile velikokrat opremljene s slovensko nalepko »carinsko pregledano« in odprte. Ko se je to nekajkrat ponovilo, sem potem zastavil tudi uradno vprašanje carinskemu uradu, kaj pravzaprav ta nalepka pomeni, pa so mi odgovorili, da oni naključno izberejo nekaj pošiljk, ki jih odprejo, da preverijo vsebino, da ne bi kaj nevarnega prihajalo v Slovenijo. In sem jim odgovoril, da je zanimivo, da je vedno naključno izbrana prav moja pošiljka.«
Dr. Juhant je ob tem osvežil tudi svoj spomin na nadzor v preteklosti. »Nadzorovanje s strani udbe je bilo v takratnem času običajno in še posebej zaostreno pri duhovnikih, posebej tistih, za katere so ocenjevali, da naj bi bili bolj vplivni v Cerkvi, npr. profesorji, škofje in tako dalje. In na nek način je po mojem ta mantra ostala do danes, saj vidimo, da se še danes poskuša izvajati sledenje ali pa nadzor nad delovanjem duhovnikov, škofov.«
"Še vedno smo spremljani"
Dr. Valentan je ob tem dodal opažanje, da kadar razpravljajo o družbenih temah, tudi pomembnih družbeno-političnih vprašanjih, doživljajo nadzor preko telefona. »V nekih trenutkih, ko nanese pogovor na res pomembna vprašanja, pomembno tematiko, telefonska zveza pade ali se slišijo šumi, torej ne smemo misliti, da danes teh načinov (nadzora) ni več. Še vedno smo spremljani.«
Oba sta izrazila zaskrbljenost glede trenutnega stanja in omenila popravke v medijski zakonodaji, ki so privedli do manjšega deleža poročanja o Katoliški cerkvi na javni RTV, pomanjkljivo medijsko poročanje in pristranskost sta opazila pri Pohodu za življenje, ki je bil konec tedna tudi v Ljubljani. Mediji so se prav potrudili, da so s fotografijo oziroma sliko predstavili tudi nasprotnike pohoda, čeprav niso bili organizator in so dogodek izrabili za svoje interese, so »mediji temu preprosto sledili, ker je to njihov cilj in njihov namen«, ugotavlja dr. Valentan.
Oba sogovornika sta se strinjala, da je potrebno spodbujati skupno prizadevanje za humanost in strpnost, ter dodala, da je dolžnost vernikov, da aktivno sodelujejo v dialogu o družbenih temah.
Nato pa sem po približno mesecu dni včeraj zvečer, to je bila nedelja, dobil telefonski klic iz policijske postaje in so mi povedali, da predstojniki ugotavljajo, da Facebook profil ni takšen javni prostor, kjer bi bila grožnja s smrtjo dovolj resna, da bi jo lahko obravnavali, in da me samo obveščajo, da je zadeva z njihove strani zaključena.
Različni vatli policije
Dotaknili smo se tudi depolitizacije policije, kot je to poimenovala aktualna vlada. Sogovornika se strinjata, da je prišlo do zanimivih situacij, ki kažejo na nek pritisk, kar po besedah dr. Juhanta kaže tudi hišna preiskava pri Alešu Hojsu. Dr. Valentan pa je navedel tudi primer svoje župnije, ko je zaradi slavnostnega reza trte, kar so delili na Facebooku, nekdo zapisal več žaljivih komentarjev, ki so celo pozivali k smrti. »To je bil trenutek, da sem se prvič v petih letih ali pa sploh prvič v življenju za zaščito svojih vernikov in za zaščito miru odločil, da podam prijavo na policijo. In res je bila zadeva obravnavana, korektno, vsaj prijava. Nato pa sem po približno mesecu dni včeraj zvečer, to je bila nedelja, dobil telefonski klic s policijske postaje in so mi povedali, da predstojniki ugotavljajo, da Facebook profil ni takšen javni prostor, kjer bi bila grožnja s smrtjo dovolj resna, da bi jo lahko obravnavali, in da me samo obveščajo, da je zadeva z njihove strani zaključena. Da pa imam seveda vse pravne možnosti, da vložim zasebno tožbo.« Toliko o različnih vatlih policije pri različnih osebah.
