Evropa, Evropska unija | (foto: Pixabay)
Kakšna je dejanska moč Evropske unije?
Svet Andrej Šinko
Evropska unija ima vse več težav pri odzivanju na globalne izzive. To je pogosto posledica neenotnosti članic, pomanjkanja trde moči in načinov odločanja. S podobnim izzivom so soočeni tudi Združeni narodi, kjer so razlike med članicami še bistveno večje. Za obe skupnosti obstajajo predlogi reform, ki pa niso izvedljive, ker se članice ne želijo odpovedati moči svojega glasu.
Evropska unija kljub izjemni gospodarski moči vse bolj postaja opazovalec dogajanja v mednarodni skupnosti, njen glavni problem pa je pomanjkanje trde moči in konsenzualni način odločanja. Ta se uporablja zlasti za pomembnejše odločitve, ki pa nemalokrat delijo članice.
»Ta neenotnost prihaja praktično vsak dan, ko gre za branjenje njenih interesov navzven, ko gre za njen vpliv v mednarodnih odnosih ... In ta vpliv je neznaten, ker vse kar naredi je na nivoju najmanjšega skupnega imenovalca, zaradi tega velike sile Evropsko unijo ne jemljejo resno,« pravi upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar, ki meni, da če želi Evropska unija soustvarjati prihodnost bodo nujne določene spremembe.
Svet ujet v interese velesil
Skrbi ga zlasti dogovarjanje Združenih držav Amerike, Kitajske in Rusije mimo evropskih držav in njihovih interesov. »Če Evropa ne bo šla po poti večjega upiranja na lastne sile, če se Evropa ne bo postavila na lastne noge, če ne bo strnila svojih vrst in se pozabavala s svojim načinom odločanja, bo imela težave. Evropska unija je danes konfederacija in to ima svoje pluse, predvsem male države imajo nekaj glasu, ampak na drugi strani, ko pa gre za situacije v svetu danes in je potrebno hitro sprejemanje odločitev, pa je ta postopek dolgotrajen in neučinkovit,« je dejal dr. Cerar.
Članice Evropske unije imajo težave tudi z izgradnjo obrambnih sistemov, saj mladi niso naklonjeni vstopanju v obrambne sile, prav tako pa prihaja do izigravanj pri obrambnih vlaganjih, ko nameravajo članice v ta segment vključiti tudi infrastrukturne projekte in podporo gospodarstvu. »Takšne neproduktivne debate bi se moralo prekiniti in reči, koliko vojske, koliko za boj pripravljenih vojakov je država sposobna dati, ob takšnem momentu, in pa seveda, kakšna je ognjena moč, kakšno je orožje teh vojakov,« meni profesor dr. Bogomil Ferfila.
Združeni narodi in odločanje
Težave z odločanjem imajo tudi Združeni narodi, kjer v spremenjenih geopolitičnih razmerah, velesile izkoriščajo zlasti pravico veta v Varnostnem svetu, ki se ji nobena od najpomembnejših članic ne želi odpovedati. »V nekih normalnih pogojih je to sigurno organizacija s prihodnostjo. Ko pa so stvari zaostrene, pa odločanje poteka prepočasi. In potem v ospredje pridejo manjše povezave, kot so G7, G5, ko se države v nekem ožjem krogu hitreje dogovorijo za neko reagiranje, ki je v kriznih situacijah potrebno,« je še dejal dr. Ferfila.
Vse več težav pri uveljavljanju mednarodnega prava pa imajo tudi meddržavna sodišča, saj nekatere države, kljub članstvu, ne upoštevajo njihovih odločitev.
