Cukjati za Radio Ognjišče kritično o pozivu Šarca o oglaševanju v medijih
Poziv premierja Marjana Šarca podjetjem v državni lasti glede oglaševanja v medijih, ki naj bi širila sovražne vsebine, je naletel na različne odzive. Medtem, ko nekateri posamezniki poziv podpirajo, spet drugi opozarjajo na ustavna določila ter na poskus političnega vplivanja na poslovne odločitve podjetij. Za komentar smo vprašali predsednika Zbora za republiko Franceta Cukjatija.
Prvak SDS Janez Janša je na družbenem omrežju Twitter navedel: »Ko se ustavna obtožba napiše sama - nekoč sta Partija in Udba določala, kaj so to sovražne vsebine in kako se z njimi in notranjimi sovražniki postopa. Danes to počne njuna inkarnacija Marjan Šarec«. Evropski poslanci iz vrst SDS Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin pa so na Evropsko komisijo naslovili pisno poslansko vprašanje v zvezi z nedavnim pozivom Šarca. Evropske poslance zanima, ali je takšen poskus vpliva na delovanje in svobodo medijev v skladu z zavezami o spoštovanju svobode in neodvisnosti medijev, katerim se je zavezala Slovenija ob vstopu v EU.
Odzvali so se tudi v NSi. Zapisali so, naj podjetja v državni lasti vodijo za to zadolžene uprave v skladu z načeli korporativnega upravljanja. »Vse ostalo je neposreden pritisk politike,« trdijo v Novi Sloveniji. Po besedah prvaka SNS Zmaga Jelinčiča pa se je za vprašati, kdo je Šarcu dal navodilo za objavljen poziv. Tako poseganje v pravico govora je po Jelinčičevem mnenju nedopustno, gre pa tudi za posreden vpliv na delovanje nekaterih podjetij in omejevanje gospodarskih dejavnosti. To se je dogajalo v času nacizma in stalinizma, je dodal Jelinčič.
Javni poziv je k izjavi spodbudil tudi štiri znane pravnike mlajše generacije, ki pa politično niso na istem bregu. Andraž Teršek, Matej Avbelj, Jurij Toplak in Jernej Letnar Černič so zapisali, da je takšna izjava najmanj neposrečena. Menijo, da premier tvega resno prestopanje meje politično sprejemljivega, če se postavi v vlogo presojevalca, kaj so to sovražne vsebine, kdo je zanje odgovoren, kako se jim zoperstavljati. »Posebej, če močno sugerira, da prihajajo samo z ene od dveh strankarskih političnih strani. Kot razumemo, premier vsebino točno določenih medijev, ki so opozicijski, opredeljuje za sovražni govor. Kot človek ima pravico, da podaja takšne vrednostne ocene. Kot premier pa gre predaleč, če s takšno izjavo pavšalno sugerira splošni obstoj sovražnega govora kot kaznivega dejanja v teh medijih,« so zapisali.
Za komentar smo vprašali tudi predsednika Zbora za republiko Franceta Cukjatija, ki mu lahko prisluhnete na vrhu novice.
