Pregled domačih dogodkov od 16. do 23. novembra 2018

Slovenija | 24.11.2018, 09:26 Tone Gorjup

V tednu, ki se poslavlja, so bile v ospredju lokalne volitve oziroma njihovi rezultati in nekatera presenečenja pri izbiri županov. Obeta se nam posvetovalni referendum o migracijah, vlada je sprejela novelo zakona o izvrševanju proračuna, sindikati pa še naprej ne dovolijo, da bi vlada mirno spala. O tem in še nekaterih novicah iz življenja Cerkve, politike, gospodarstva, kulture in športa v tokratnem pregledu od petka do petka.

Utrinki iz življenja krajevne Cerkve

Smo v tednu zaporov, ki ga obhajamo tako v vesoljni kot krajevni Cerkvi. Njegov namen je, da bi se kristjani zavedali potreb vseh, ki se jih dotika beseda zapor: zaprte osebe in njihove družine, žrtve kaznivih dejanj, zaposlenih v zaporskem sistemu in vseh drugih, ki skrbijo za zapornike. Naslov letošnjega tedna zaporov je Bližajmo se z zaupnostjo.

V treh župnijah Novega mesta - v stolni župniji, pri frančiškanih in v Šmihelu - v tem tednu poteka misijon, ki so ga začeli prejšnji petek zvečer s sveto mašo, ki jo je v stolnici daroval škof Andrej Glavan. Med mašo je misijonarjem izročil misijonske križe z naročilom, naj oznanjajo Kristusa križanega in od mrtvih vstalega, ter štole – znamenje misijonskega poslanstva, ki ga v teh teh dneh opravljajo v Novem mestu.

V Ljubljani in Mariboru so imeli v tem tednu tradicionalna predavanja za mlade oziroma študente, Nikodemove večere. V prestolnici so jih pripravili pod skupnim naslovom Mladi in (ne)moč vere in so nekakšen odmev na letošnjo škofovsko sinodo mladih v Vatikanu. V Mariboru pa so večere oblikovali pod geslom »Quo vadis krščanstvo?«

V Zavodu Antona Martina Slomška so prejšnjo soboto četrto leto zapored pripravili srečanje birmancev mariborske nadškofije z nadškofom Alojzijem Cviklom. Ta je mlade med drugim spodbudil k razmišljanju: »Skupaj s teboj se sprašujem: »Zakaj k sv. birmi? Zakaj se nanjo pripravljati? Kaj mi lahko podari za moje življenje«? Gosta na letošnjem srečanju sta bila zakonca Andrej in Marija Štremfelj - najbolj poznana kot prva zakonca, ki sta osvojila Everest.

V Domu sv. Jožef Celje so imeli minulo soboto simpozij ob zlatem jubileju revije Prijatelj, ki je namenjena bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem. Sodelujoči so na njem spregovorili o petdesetletni prehojeni poti ter o prihodnosti. Sklenili so ga s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval jubljanski nadškof Stanislav Zore. Med drugim se je zahvalil vsem urednikom in vsem, ki so pri Prijatelju sodelovali, da so ga oblikovali skozi vsa ta leta in tudi preko te revije vstopali v domove in bolniške sobe ljudi, ki bi bili brez Prijatelja velikokrat še bolj osamljeni.

V Domu duhovnosti v Kančevcih je konec prejšnjega tedna potekal volilni kapitelj Frančiškovega svetnega reda Slovenije. Na njem so za predsednico izvolili Fani Pečar, za podpredsednika Jožefa Kozela, za tajnika Metoda Trajbariča, ki bo tudi namestnik mednarodnega svetnika. Odgovorni za vzgojo je postal znova Mirko Potočnik, blagajnik Slavko Žižek in mednarodni svetnik Tomaž Potokar. Za povezavo med Frančiškovim svetnim redom in Frančiškovo mladino bo skrbela Mojca Špende.

Lokalne volitve 2018

Za nami je prvi krog lokalnih volitev, ki so bile tokrat dobro obiskane, saj se jih je udeležilo več kot 51 odstotkov volilnih upravičencev. Poleg županov smo volili člane občinskih svetov ter krajevnih skupnosti in mestnih četrti. V 36 občinah dosedanji župani niso imeli protikandidata, zato izid ni bil vprašljiv. V 60 občinah sta kandidirala le dva, zato drugi krog ni potreben. V občinah, v katerih nihče ni dobil dobil 50-odstotne podpore, pa bodo volišča znova odprta 2. decembra. Takih občin je približno ena četrtina, saj so v prvem krogu župana izvolili v 156 od 212 občin. Med njimi je 87 neodvisnih županov, med strankami po številu vodi SLS s 23 župani, SD s 14, SDS z 12 in NSi z 8. Tudi v občinske svete je bilo izvoljenih največ kandidatov na predlog volivcev, in sicer več kot 940; med strankami je največ svetniški mest osvojila SDS, skoraj 540, SD naj bi jih dobila okoli 330; sledita SLS in NSi. Stranke vladne koalicije z izjemo SD, so ostale neopazne.

V Ljubljani je pričakovano zmagal dosedanji župan Zoran Janković. V Mariboru sta se v v drugi krog uvrstila Sašo Arsenovič in Franc Kangler. V Novem mestu je Gregor Macedoni dobil še en mandat. Tudi v Murski Soboti ni sprememb, kjer ostaja župan Aleksander Jevšek, v Celju Bojan Šrot in v Velenju Bojan Kontič. V Kopru, ker je dosedanji župan Boris Popovič pričakoval zmago, je njegov izzivalec Aleš Bržan. V Kranju se v drugem krogu merita Matjaž Rakovec in Zoran Stevanović, v Slovenj Gradcu Andrej Čas in Tilen Klugler, na Ptuju Štefan Čelan in Nuška Gajšek, v Novi Gorici pa Matej Arčon in Klemen Miklavič.

V javnosti je precej pozornosti pritegnila volilno dogajanje v Ljubljani. Stari in novi ljubljanski župan Zoran Janković je že ob objavi rezultatov vzporednih volitev, ki so pokazale na njegovo prepričljivo zmago v prvem krogu, dejal, da drugačnega razpleta ni pričakoval. Kandidat za ljubljanskega župana iz vrst SDS Anže Logar, ki se kot najbližji zasledovalec Jankovića ni uspel uvrstiti v drugi krog, pa je dejal: „Mi smo v času kampanje dali vse od sebe, naredili, kar smo lahko. Bi pa izrazil zadovoljstvo, da smo vendarle toliko prevetrili Ljubljansko kotlino, da se je volitev udeležilo za 10 odstotnih točk več volivcev". Pestro je bilo tudi v Mariboru, kjer se je za župana potegovalo kar 18. kandidatov. V pomladnih strankah so z izidom volitev zadovoljni, še zlasti v SDS, ki so na državni ravni dobili več glasov, kot vse stranke vladne koalicije skupaj. V SLS medtem pričakujejo, da jim bo dober razultat pomagal k vrnitvi v parlament pri naslednjih volitvah.

Bomo imeli referendum o migracijah?

V državnem zboru se je sredi tedna razvila ostra razprava o dogovoru Združenih narodov o migracijah. Vlada je vztrajala pri podpori dogovoru, medtem ko so bile opozicijske stranke kritične do dogovora in so zahtevale da Slovenija odstopi od njega, kot so to med drugim storile ZDA, Avstralija, Poljska in naši sosedi Madžarska in Avstrija; Hrvaška in Italija o tem še, razmišljata. Predsednik SDS Janez Janša je v razpravi v parlamentu poudaril, da je bil postopek potrjevanja dokumenta protiustaven in protizakonit. Vlada je po njegovih besedah dokument podprla, ne da bi o tem potekala politična ali pravna razprava. Pojasnil je, da jim zato ne preostane drugega, kot da vložijo zahtevo za posvetovalni referendum. V SDS so to tudi storili skupaj z SNS. Poslanec SDS Branko Grims je po vložitvi predloga dejal: „Referendum je smiseln le, če se vsi zavežejo, da bodo izid spoštovali.“ Dodal je še, da bodo državljani na njem odločali o urejanju migracij. V NSi referendum medtem ocenjujejo kot drago anketo, ki je nepotrebna. Meritve javnega mnenja namreč že sedaj kažejo, da zelo visok odstotek ljudi omenjeni sporazum zavrača. Predlagajo sicer sklic vrha pri predsedniku države na to temo. Premierju Marjanu Šarcu se referendumi o tovrstnih temah ne zdijo smiselni.

Sindikati na okopih

Policisti so se v začetku tedna odločili za zaostritev stavke, in sicer se je to najprej čutilo na mejnih prehodih Obrežje in Gruškovje. Čakalna doba za tovorna vozila se je že prvi dan podaljšala na več ur. Predstavniki sindikatov so sredi tedna sicer sedli za pogajalsko mizo, a premika zaenkrat ni bilo.

Medtem so šolski in dva zdravstvena sindikata z vlado parafirali sporazume o razreševanju stavkovnih zahtev. Predvideni so splošni dvigi plač za vse zaposlene, izboljšano vrednotenje posameznih delovnih mest in zvišanje nekaterih dodatkov. Sporazum je vreden približno 306 milijonov evrov.

Zveza Svobodnih sindikatov in Konfederacija sindikatov Pergam pa sta napovedali, da bosta 5. decembra v Ljubljani organizirali protestni shod, na katerem bodo od delodajalcev zahtevali višje plače za vse zaposlene v Sloveniji. Zato se bodo članom sindikatov zasebnega sektorja pridružili tudi člani sindikatov javnega sektorja.

Vlada le sprejela novelo zakona o izvrševanju proračuna

Vlada je ta teden potrdila predlog novele zakona o izvrševanju proračuna, kar je od nje zahtevala tudi Evropska komisija. Z njo se med drugim sredstva za izplačilo letnega dodatka za upokojence leta 2019 zvišujejo za 18 milijonov na 140 milijonov evrov, izplačan pa bo v petih razredih. Kljub poprejšnjim grožnjam iz vrst SAB, da bodo glasovali proti, če bo razredov pet, je vlada novelo potrdila soglasno, potem ko je premier Marjan Šarec udaril po mizi. Vodja poslanske skupine Maša Kociper je sicer pred sejo vlade zatrjevala: „Mi bomo podprli zakon ki bo urejal regres na način, da se bo varčevanje pri upokojencih končalo.“ Vlada je z novelo zagotovila tudi dodatnih 32 milijonov evrov za višje povprečnine občinam.

Nadzorni svet SDH je v četrtek za nova člana uprave imenoval ekonomista Andreja Božiča, nekdanjega prvega moža Steklarne Hrastnik, in pravnika Boštjana Kolerja. Prvi bo mandat nastopil 21. januarja 2019, drugi 1. decembra letos. Z decembrom bo s tem prenehal mandat sodno imenovane članice uprave Vanesse Grmek.

Zavod Slovenija Transplant je opozoril, da v naši državi na presaditev organa čaka približno 240 bolnikov, zaradi pomanjkanja darovalcev pa ga najverjetneje ne bodo dočakali vsi. Zato je zavod predstavil možnost elektronske opredelitve za darovanje organov. Po zgledu nekaterih drugih držav si bo zavod prizadeval tudi za zakonsko določbo, po kateri bi odrasel prebivalec po smrti avtomatično postal darovalec organov, če se v času življenja ne bi opredelil nasprotno.

Umetniki za Karitas

Škofijska Karitas Koper je konec prejšnjega tedna pripravila v dvorcu Lanthieri v Vipavi slovesno akademijo, kot uvod v Teden Karitas. Ob tej priložnosti so odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Na slovesnosti je bil tudi škof Jurij Bizjak, ki je med drugim dejal: „V primerjavi s potrebami je prispevek Umetniki za karitas kot se zdi mogoče dar uboge vdove. Ampak o tem daru uboge vdove je naš Gospod povedal, da je bil večji od vseh, ker je vrgla vse, kar je imela.“ Na razstavi je na ogled 124 likovnih del. Rdeča nit pa je v Cankarjevem letu vzeta iz njegovega Kurenta „Polno prgišče lepote“, ki je navdihovalo umetnike pri njihove delu. Izkupiček prodanih likovnih del bo Karitas namenila pomoči mladim.

Gala koncert Radia Ognjišče

Radio Ognjišče je minulo nedeljo pripravil že 24. Gala koncert, ki je dvakrat napolnil Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. S koncertom „Ko zaslišim znano melodijo“ smo se tokrat poklonili narodnozabavnemu glasbeniku Lojzetu Slaku. Med priljubljenimi skladbami, ki so oživele v priredbah slovenskih izvajalcev, je občinstvo prisluhnilo besedam pisatelja Ivana Cankarja, ki ga je upodobil radijski voditelj Marjan Bunič. Koncert je na nek način povezal evropsko leto kulturne dediščine in Cankarjevo jubilejno leto. In prav Lojze Slak se je po prepričanju glavnega urednika Radia Francija Trstenjaka z zlatimi črkami zapisal med snovalce slovenske kulturne dediščine. Nekatere Slakove viže so za to priložnost oživele v povsem spremenjeni glasbeni preobleki.

Slovenski knjižni sejem

V Cankarjevem domu so v torek zvečer odprli knjižni sejem, ki je tokrat posvečen 100. obletnici Cankarjeve smrti. Na njem se predstavlja 106 razstavljavcev iz Slovenije in zamejstva z več kot tri tisoč novimi knjigami in skoraj petindvajset tisoč iz prejšnjih let. Država gostja je Madžarska, ki se na sejmu predstavlja ne le prek literature in nekaterih njenih predstavnikov, kot je Peter Nadas, ampak tudi prek filma, glasbe, plesa in kulinarike. Prireditev ob odprtju je povezoval v Cankarja preoblečeni igralec Matjaž Pikalo, ki je med drugim razglasil, da je prejemnik Schwentnerjeve nagrade - podeljujejo jo za posebne dosežke v založništvu - urednik Tine Logar. V spremljevalnih dogodkih se je predstavilo več kot sto literatov, med njimi nekateri ugledni ustvarjalci, ki praznujejo življenjske obletnice, kot so Drago Jančar, Ivo Svetina in Marjanca Jemec Božič.

Cankar v Pragi

Ivana Cankarja so se ob 100. obletnici smrti spomnili tudi na Češkem. Najstarejši slovenski lektorat na svetu, ki v sklopu katedre za južnoslovanske študije deluje na Karlovi univerzi, je pripravil simpozij z naslovom Iz Ljubljane preko Dunaja v Prago. Na dvodnevnem posvetu s podnaslovom Ivan Cankar in njegovi sodobniki, so slovenski in tuji poznavalci predstavili najnovejša spoznanja in raziskave o Cankarjevem življenju, literarnem ter ob literarnem delu. V drugem delu simpozija so Cankarjevo delo ter življenje primerjali z raziskavami drugih slovanskih avtorjev in njegovih sodobnikov, ki so delovali v večjih mestih nekdanjega Habsburškega imperija. Kot je znano, je Cankar več let živel na Dunaju, obenem je bil tesno povezan s praškim okoljem, saj so bili nekateri izmed prevodov njegovih del prvič prevedeni prav v češki jezik. Drama Za narodov blagor je bila v Pragi uprizorjena že leta 1905, torej še pred slovensko premiero.

Šport

Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 8. krogu evropske lige prvakov prejšnjo nedeljo premagali hrvaški Zagreb s 30:21.

Timi Zajc je na uvodni posamični tekmi smučarskih skokov v Wisli osvojil peto mesto. Slavil je Jevgenij Klimov in tako Rusiji priboril prvo zmago v svetovnem pokalu.

V Portorožu so v četrtek na 15. konferenci Sporto podelili nagrade za znamko oziroma brand leta 2018. V Sloveniji so jih dobili košarkar Luka Dončić, alpska smučarka Ilka Štuhec, NK Maribor in kolesarska dirka Po Sloveniji za najboljše tekmovanje.