Zakaj razlika v hitrosti štetja glasov v podobno velikih občinah?
Slovenija
Celje in Koper sta občini, kjer so v nedeljo najdlje šteli glasove, oddane v prvem krogu tokratnih lokalnih volitev. Marsikoga je čakanje zmotilo, saj so bili v občinah s primerljivim številom volivcev rezultati znani precej prej. Da sta štetje glasov in vnos podatkov v domeni občinskih volilnih komisij, so sporočili z ministrstva za javno upravo, ki zagotavlja informacijsko podporo. Zagotovili so tudi, da je aplikacija vseskozi delovala nemoteno. Na Državni volilni komisiji nimajo podatkov o morebitnih zapletih.
Da so glasove še posebej počasi šteli v občinah, kjer so dolga leta na čelu župani s šerifovskim slovesom, je ugotavljal politični komentator Tino Mamić. Članek je objavil portal Domovina. Njegov urednik Rok Čakš podatkom, ki jih je zbral Mamić, zaupa. "Če kako, je na rezultat je definitivno mogoče vplivati prav v točki, ki jo je poudaril Mamić. Opravil je analizo in jo objavil na portalu Domovina. Zame je verodostojen novinar, ki ve, kaj govori, verjamem mu na besedo." Čakš sam ni šel v podrobnosti, a je v nedeljo zaznal razliko v hitrosti štetja glasov in vnašanja rezultatov. "Ali je to sporno ali ne, ne morem reči, a vsekakor je prav, da razčistimo vse pomisleke v zvezi s tem."
Urednik in novinar Spletnega časopisa Peter Jančič je omenil objektivne okoliščine. "Upoštevati je treba, da so te volitve specifične, saj gre za velikansko število kandidatov v občinah za občinski svet in za četrtne skupnosti. To se hkrati izvaja. To so ljudje videli, ko so volili. Dali so lahko tudi preferenčni glas. To je težko delo zvečer za občinske volilne komisije." A tudi Jančič opozarja, da je vse skupaj le nekoliko nenavadno. "Na državnozborskih volitvah nam Državna volilna komisija uspe do pol devetih zvečer pokazati dokončni rezultat. Ko gre za izvedbo po občinah, kjer postopke vodijo lokalne oblasti in občinske volilne komisije, pa je drugače. Do polnoči na primer v Kopru in še nekaterih ostalih občinah niso uspeli prešteti niti polovice."
Vse kaže, da so v večini občin volivci zadovoljni z dozdajšnjimi župani, saj so še en mandat zaupali kar 134, še 32 jih ima možnost za vnovično izvolitev v drugem krogu. Ali je razlog za to njihovo uspešno delo ali gre za posledico takšnih in drugačnih prijemov v sami kampanji? "Nikoli ne vemo, od česa točno je odvisen rezultat volitev. Dejavnikov je veliko. Jaz veliko pripisujem kontekstu, saj nobene volitve ne potekajo v vakuumu. Vsak rezultat je treba pogledati skozi to, kaj se je dogajalo in kdo so vsi akterji. Pomembni so dosežki, a po drugi strani šteje tudi kampanja," je ocenil Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment.
