Tokratne lokalne volitve tudi v znamenju vračanj nekdanjih županov
Slovenija
Kampanja pred lokalnimi volitvami je pri koncu. Kandidati za župane, občinske svetnike ter člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti lahko le še danes prepričujejo volivce, naj jim namenijo svoj glas. Opolnoči bo nastopil volilni molk, vsakršno nagovarjanje volivcev bo prepovedano do nedeljskega zaprtja volišč.
V enomesečni kampanji pred lokalnimi volitvami je večina kandidatov pri nabiranju glasov stavila na osebni stik z volivci. Svoja stališča so predstavljali na raznih soočenjih, na stojnicah in tudi prek družbenih omrežij. Pri tem so se osredotočali na nadaljnji razvoj občin, občinske projekte in njihovo financiranje ter ostale pereče probleme, ki obremenjujejo lokalna okolja.
Po besedah profesorja ljubljanske fakultete za družbene vede dr. Mira Hačka tudi tokratne lokalne volitve minevajo v senci nedavnih državnozborskih, kar se nedvomno pozna. "Vlada se je šele dobro sestavila. Stranke, ki so v njej, so tako na nek način direktno skočile v kampanjo pred lokalnimi volitvami." Na vprašanje, ali je tudi to razlog, da več političnih strank v boj ni poslalo paradnih konjev, je odgovoril, da je to nekaj običajnega. "Iz lokalnih volitev v lokalne volitve zaznavamo, da z nekaterimi redkimi izjemami politične stranke na lokalnih volitvah ne žrtvujejo svojih najboljših kadrov." Dr. Haček je opozoril tudi na pojav tako imenovanih novih političnih strank, od katerih je težko pričakovati, da bodo naenkrat zadovoljile kadrovske potrebe tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni. "Stranke imajo večinoma že na nacionalni ravni težave najti ustrezne kadre za poslanska in ministrska mesta, kaj šele, da bi lahko prepričljivo kandidirale na lokalni ravni." Kot je dodal dr. Haček, imajo prednost stranke, ki so v Sloveniji najbolje organizirane na lokalni ravni. "To so tradicionalno štiri stranke, tri desnosredinske, SDS, NSi in SLS, ter SD, ki sodi na levi pol."
Dr. Haček je ocenil, da sama kampanja pred tokratnimi volitvami ni prinesla večjih posebnosti. "Morda je v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami letos zaznati nek nov trend, to je povratek nekdanjih županov, ki se skušajo iz različnih razlogov spet povzpeti na položaje, ki so jih nekoč že zasedali, a so jih medtem prepustili nekomu drugemu oziroma so bili primorani k temu, ker so izgubili vmesne volitve."
V tem tednu je bilo mogoče tudi predčasno oddati glas. Kot kažejo neuradni podatki, je bila udeležba večinoma višja kot na predčasnem glasovanju na prejšnjih lokalnih volitvah. Dr. Haček je pojasnil, da že tako velja, da je udeležba na lokalnih volitvah nekoliko nižja kot na parlamentarnih, prav tako bi utegnili biti volivci nasičeni novega odločanja. "To bodo že tretje volitve v enem letu, še en referendum smo imeli, tako da bodo morda volivci že četrtič odšli na volišča, kar ni spodbuden obet, da bomo presegli volilno udeležbo z zadnjih lokalnih volitev, ki je znašala precej pod 50 odstotkov. Zelo zadovoljen bom, če se bomo temu vsaj približali in tako ustavili padajoč trend," je poudaril dr. Haček.
