V ospredju mednarodne konference razmislek o človekovem dostojanstvu
Slovenija | 17.11.2018, 12:00
V državnem svetu je minuli teden potekala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom: Temna stran meseca II: soočenje in refleksija 20 let kasneje. Širok spekter domačih in tujih raziskovalcev, je želel s svojimi prispevki spodbuditi k razmišljanju o spoštovanju človekovega dostojanstva in spregovoriti o temeljnih človekovih pravicah ter kršitvah teh. Zbrane so med drugimi nagovorili predsednik republike Borut Pahor, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, predsednik SDS Janez Janša, predsednik Evropske platforme spomina in vesti Lukasz Kaminski, Tamara Griesser Pečar, Lovro Šturm, Andreja Valič Zver in Vsako Simoniti.
Med glavnimi organizatorji posveta je bil Študijski center za narodno spravo, ki letos praznuje deset let delovanja. Na to je spomnila tudi direktorica Valič Zverova. »Trdno verjamem, da je sočutje do vseh žrtev in spoštovanje človekovega dostojanstva tista stična točka, kjer se srečajo vrednote naše evropske civilizacije.«
Konferenco so organizirali še Evropska platforma spomina in vesti, Konrad-Adenauer-Stiftung, Remembrance and Future Institute Wrocław in Polish History Museum Warsaw. Udeležence je sicer uvodoma nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Dejal je, da je demokracija naše orodje pri soočanju z vsemi izzivi sveta, tudi s tistimi, ki jih še ne poznamo. Po njegovih besedah je zato treba neprestano, korak za korakom, graditi demokratično družbo in državo. Pahor je spomnil, da so vsi trije totalitarizmi 20. stoletja ogrožali demokracijo. Po njegovih besedah so bili fašizem, nacizem in komunizem med seboj različni, skupno pa jim je bilo, da jih ni zanimalo človekovo dostojanstvo in temelje človekove pravice. Slovenija je bila po Pahorjevi oceni na dosedanji samostojni poti uspešna pri gradnji demokracije in njenih institucij. »Ostaja pa še veliko dela, ki terja veliko vztrajnosti in tudi lucidnosti,« je dejal. Zato bi bilo po njegovih besedah škoda, če bi trdili, da se v tem času ni nič naredilo oz. tako malo, da je pravzaprav zanemarljivo. Ob tem je predsednik republike tudi opozoril, da slovenski odnos do polpretekle zgodovine še vedno obremenjujejo tabu teme in predsodki. Enako po njegovih besedah velja tudi za naš odnos do treh totalitarizmov.
Na mednarodni konferenci je imel govor tudi predsednik SDS Janez Janša. Opomnil je, da mineva 20 let odkar je bila razstava Temna stran meseca in da so se neke stvari, ki so bile takrat zasajene, začele počasi izgubljati. »Še vedno živimo v nekem hibridnem času, kjer so nekatere stvari boljše in nove, nekatere stvari so ostale enake, mnogo pa je šlo nazaj,« je dejal Janša in nadaljeval »danes v Rusiji sicer ni stalinističnih čistk, ampak obstaja cenzura in montirani procesi. Ni množičnih umorov, so pa sofisticirani umori, poskusi umorov, ubojev mnogih novinarjev in demokratičnih aktivistov.« To je označil za veliko nevarnost za naš kontinent. V nadaljevanju je opozoril, da imamo v Vzhodni Evropi zamrznjene konflikte in okupirane teritorije posamičnih držav ter dodal da »medtem ko se v Bruslju pogovarjamo o evropski perspektivi, v Ukrajini potekajo spopadi. Delamo se kot, da je vse normalno, a se po drugi strani soočamo s situacijo, kakršna je bila pred razpadom Sovjetske zveze.« Kot posebno tragičen primer je navedel Ukrajino, ki se je odrekla jedrskemu orožju in kljub temu ni dobila mednarodne garancije. »Pomislite kakšno sporočilo je bilo poslano Iranu, Severni Koreji in vsem tistim nedemokratičnim državam, ki razvijajo jedrsko orožje« in situacijo primerjal s Titanikom, kjer je godba kljub plutju proti ledeni gori igrala naprej. Menil je, da se veliko naporov vlaga v to, da se zbudimo in ladjo usmerimo vstran od usodnega trka.
