Lokalne volitve v Mariboru: Kandidati o sodelovanju z verskimi skupnostmi ter o Slomšku in Maistru
| 13.11.2018, 15:26
Za položaj župana se v Metni občini Maribor poteguje kar 18 ljudi. Na vse smo naslovili tri vprašanja, odgovore smo prejeli od 13. kandidatk in kandidatov. Zanimal nas je njihov pogled na sodelovanje z verskimi skupnostmi, kako gledajo na Antona Martina Slomška in Rudolfa Maistra ter katera bo njihova prva naloga kot župana ali županje.
Kako si predstavljate sodelovanje z verskimi skupnostmi, kakšen je lahko po Vaše njihov prispevek k večji kakovosti mesta?
1. Aleksander Saša Arsenovič (SMC)
Maribor predstavlja najpomembnejše ekumensko središče ne le v Sloveniji, temveč na področju vseh držav nastalih po razpadu bivše Jugoslavije. To Mariboru danes omogoča izjemno vlogo v medverskem in medkulturnem dialogu med različno verujočimi in različno mislečimi meščani in obiskovalci mesta. Ob veliki vlogi, ki jo verske skupnosti ob svojem temeljnem poslanstvu predstavljajo na širše družbenem socialnem in karitativnem področju, je za mesto Maribor in sožitje v njem nadvse pomembno, da tudi verske skupnosti spodbujajo odprto sodelovanje ter skozi svoj prispevek k pomirjujočem dialogu krepijo strpnost in sočutje med ljudmi. V teh prizadevanjih jih bom kot župan vselej podpiral in se jim z dolžnostjo ter veseljem pridružil.
2. Melita Petelin (skupina volivcev)
Verska svoboda je pomembna človekova pravica, ki vpliva na kakovost in dinamiko življenja v družbi. Enakopravna obravnava verskih skupnosti je pomembna za harmonijo sodelovanja v skupnosti. Sobivanje in odprtost verskih skupnosti ter sodelovanje med njimi in občino lahko pripomore h kvalitetnemu bivanju v mestu in večjemu turističnemu obisku.
3. Zdravko Luketič (NSi)
Želim odprt in iskren dialog z verskimi skupnostmi. To velja tudi za lokalno raven. Verske skupnosti in Cerkve pomembno prispevajo k osmišljanju življenja mnogih ljudi, k njihovi etični korektnosti in prizadevanju za skupno dobro - so vezivo družbe. Vsak pameten politik bi to podpiral. Pri nas v Sloveniji je v javnih medijih, žal, večkrat začutiti stigmatizacijo vernikov in tako zato propadajo vrednote, ker ni več meje, kaj je dobro, kaj je prav in kaj narobe. To ustvarja mnenje, da se ne splača več biti pošten, to pa na koncu vodi v razpad družbenega sistema in države.
4. Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo)
Ni odgovoril.
5. Uroš Prikl (DeSUS)
Sodelovanje z vsemi verskimi skupnostmi, ki delujejo na območju MOM je potrebno še okrepiti, tudi v materialnem smislu. Verske skupnosti predstavljajo pomemben segment civilne družbe in imajo za ljudi ključno vlogo v duhovnem smislu, kar pa je vse prej kot zanemarljivo dejstvo.
6. Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija)
Ni odgovoril.
7. Zdenko Vinkov (Stranka slovenskega naroda)
Smo Stranka Slovenskega Naroda, naš osnovni cilj je, da zagotovimo obstoj slovenske identitete številčno najmanjšega naroda v Evropi, ki ima svoj jezik in lastno kulturo. Sodelovanje z verskimi skupnostmi ni problematično in je do sedaj potekalo na zavidljivi ravni. Nikakor pa ne sprejemamo vsiljenega pristopa Muslimanske skupnosti, ko je njihov mufti Grabus na javni TV Slovenija izjavil, da bo čez 20 let velika večina verujočih živečih v Sloveniji muslimanske veroizpovedi, ta izjava je ustvarjanje napetosti, med veroizpovedmi in narodi.
8. Borut Ambrožič (Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja)
Maribor je odprto mesto. Po dostopnih podatkih živijo v Mariboru ljudje, rojeni v 107 državah. To je približno polovica vseh držav na svetu. Podobno je z verskimi skupnostmi. Sodelovanje in ne omejevanje lahko prispeva k večji kakovosti življenja vseh v našem mestu.
9. Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope)
Verske skupnosti v mestu združujejo ne le ljudi določene vere, ampak predvsem ljudi, ki imajo podobne ideale in poglede na svet. Ne glede na to, da velja ločenost med vero in državo ali mestom, to ne pomeni, da sodelovanje ni dovoljeno. Še več - sodelovanje je nujno za sožitje v mestu in za dvig kakovosti življenja v mestu. Sam ne pripadam nobeni verski skupnosti in morda se zato še toliko bolj zavedam pomena. Razumevanje in sožitje med pripadniki različnih verskih skupnosti pomeni visoko dodano vrednost za mesto.
10. Igor Domanjko (Lista novinarja Bojana Požarja)
Ni prav, da za sodelovanje posebej izpostavljamo versko pripadnost. Če si sposodim besede Slomška: »Glava je polna vednosti, srce pa prazno čednosti«. Želim in prizadeval si bom za sodelovanje z dobrimi in poštenimi ljudmi z vizijo in pokončno držo, ki bodo pripravljeni za mesto Maribor dejansko tudi kaj narediti. Martin Slomšek in general Rudolf Maister sta lahko njihov trden steber in vzgled.
11. Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev)
Kot župan Maribora bom v odnosu do verskih skupnosti deloval v skladu s 7. členom slovenske ustave: »Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.«
12. Alenka Iskra (SD)
Cerkve in druge verske skupnosti, ki v skladu z zakonom razvijajo kulturne, vzgojne, izobraževalne, solidarnostne in karitativne dejavnosti, lahko s tem predstavljajo pomembno dodano vrednost tudi za kakovost življenja v lokalnih skupnostih. V Mariboru delujoče pomembne verske skupnosti so z lokalno skupnostjo že tradicionalno razvile zelo razvejano sodelovanje, ne samo na simbolni ravni, ampak tudi pri številnih projektih, ki so v korist prebivalk in prebivalcev. Obiski sakralnih objektov, množica prireditev in dejavnost institucij pomembno sooblikujejo tkivo dogajanja in dejavnosti v mestu.
13. Lidija Divjak Mirnik (skupina volivcev/LMŠ, LPR)
Sama sem katoličanka , vendar spoštujem in iskreno verjamem, da so čisto vse verske skupnosti usmerjene k istemu cilju. Ta cilj je ljubezen in spoštovanje. Spoštovanje je osnova za sodelovanje, sodelovanje pa pomeni razvoj in blaginjo za vse. Verske skupnosti tako po mojem lahko igrajo pomembno vlogo pri tem, da v Mariboru začnemo sodelovati in skupaj dosežemo človeka vredno življenje za čisto vse Mariborčane in ne samo za elite.
14. Franc Kangler (Lista Franca Kanglerja - NLS/SDS, SLS, SNS)
Maribor prihodnosti mora biti sodobno mesto odprto in prijazno, predvsem pa strpno do različnih verskih skupnosti, ki jih vsako po sebi odlikujejo različni pogledi in različna verovanja. Vsekakor je raznolikost dobrodošla, a nikakor ne sme s svojimi dejanji ustvarjati negativnih vibracij, ki lahko škodujejo osnovni biti mesta, občine, njenih lokalnih prebivalcev in prebivalk. Mesto mora vsekakor v prvi vrsti skrbeti in negovati zgodovinska dejstva, prevladujoče verske vrednote države, regije in mesta in seveda s tem gojiti spoštovanje in negovanje teh vrednot.
15. Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika)
Ni odgovoril.
16. Rok Zalar (Zeleni Slovenije)
Ni odgovoril.
17. Andrej Fištravec (skupina volivcev)
Z verskimi skupnostmi v Mariboru sem kot župan vzpostavil in vzdrževal odličen odnos. S svojimi aktivnostmi, tako humanitarnimi, kot kulturnimi imajo velik prispevek v družbenem življenju mesta in družbe kot celote. Zlasti je potrebno izpostaviti njihovo delo z mladimi in skrb za starejše občane.
18. Vlado Šega (Levica)
Ni odgovoril.
Anton Martin Slomšek in Rudolf Maister – v čem vidite njun pomen za mesto in ali je lahko njuno sporočilo, delo, zapuščina aktualno tudi danes?
1. Aleksander Saša Arsenovič (SMC)
Slomšek je v Maribor leta 1859 prenesel sedež Lavantinske škofije, pri čemer je v mestu ustanovil bogoslovno učilišče, ki predstavlja zametek visokega šolstva. S tem dejanjem je Maribor postal pomembno duhovno in kulturno središče in je v takratnem po večini nemško govorečem okolju predstavljalo izjemno oporo slovenstvu. Tega ne smemo pozabiti. Slomšek je tudi začrtal severno slovensko mejo, ki jo je po 1. svetovni vojni ubranil general Maister. Skrb za duhovno in kulturno dobrobit prebivalcev mesta je danes ob večkrat prevladujočem pesimizmu toliko bolj potrebna in izročilo pomembnih prednikov nas zavezuje, da našim otrokom obvarujemo ter zapustimo to neprecenljivo dediščino.
2. Melita Petelin (skupina volivcev)
Rudolf Maister je s prevzemom vojaške oblasti v Mariboru in bojem za severno mejo ključno vplival za ohranitev Maribora, Štajerske in Koroške v Sloveniji. Z ustanovitvijo mariborskega pešpolka pa je nastala prva redna slovenska vojska. Anton Martin Slomšek je imel pomembno vlogo pri prebujanju narodne zavesti in s posegom v abecedno vojno pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. S prenosom sedeža lavantinske škofije v Maribor je pomembno začrtal tudi slovensko nacionalno mejo. Njuna dediščina ostaja pomembna tudi v prihodnje. Odločnost, pogum in zavezanost slovenstvu so vrednote, ki jim moramo slediti in jih uveljaviti kot temelj našega dela za skupno dobro.
3. Zdravko Luketič (NSi)
V času Slomška in Maistra je slovenska geografska in jezikovna povezanost bila ogrožena s severa. Danes je ogrožena zaradi boljših ekonomskih in socialnih pogojev v sosednji Avstriji in Nemčiji. Posledično to pomeni, da mladi izgubljajo šolski, strokovni stik z domovino. S tega vidika je Slomšek aktualen. Kar zadeva teritorij, ta trenutno ni ogrožen. Migracijski valovi pa tudi to situacijo lahko hitro spremenijo. Obstaja nevarnost razpadanja evropske skupnosti in v takšni situaciji bo marsikaj na kocki. Zato je tudi sporočilo generala Maistra še vedno aktualno.
4. Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo)
Ni odgovoril.
5. Uroš Prikl (DeSUS)
Anton Martin Slomšek in Rudolf Maister sta velika sinova slovenske zgodovine. Maribor sta postavila na zemljevid Evrope. Brez njiju danes zagotovo na tem prostoru ne bi govorili slovensko in ne bi bilo bogate slovenske kulture. Njun lik in delo je potrebno prenašat na nove generacije. Bistvo njunega dela, prizadevanj je bilo povezati Slovence, kar nam danes vsem skupaj manjka.
6. Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija)
Ni odgovoril.
7. Zdenko Vinkov (Stranka slovenskega naroda)
Anton Martin Slomšek in Rudolf Maister velika Slovenca prvi pripelje sedeš škofije v Maribor drugi pa osvobodi Maribor in veliki del Štajerske priključi Sloveniji. Zapuščina je aktualna tudi danes, vendar narod nima niti približno tako pokončnih Slovencev, celotna nacija je v veliki krizi, na vseh področjih družbenega življenja.
8. Borut Ambrožič (Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja)
Ta teden sem se udeležil slavnostne akademije ob 50. letnici enote teološke fakultete v Mariboru. Na prireditvi je bil poudarjen pomen škofa, pedagoga, pesnika, pisatelja in narodnega buditelja Antona Martina Slomška. Slomšek ima za razvoj opismenjevanja in posredno za razvoj šolstva na Slovenskem, predvsem na Štajerskem, neprecenljive zasluge. Z odpiranjem, širjenjem in pospeševanjem nedeljskih šol se je ohranjal slovenski jezik. Slomšek je s pisanjem in z Družbo sv. Mohorja omogočil, da smo Slovenci lahko brali poceni in dostopne knjige. General in umetnik Rudolf Maister je po koncu I. svetovne vojne dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prešel pod slovensko oblast. Oba sta pripomogla k razvoju mesta, katerega moramo negovati naprej za zanamce upoštevajoč trajnostno načelo.
9. Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope)
Anton Martin Slomšek je zgodovinska oseba in ima bistveno premalo prepoznavnosti v neodvisni Sloveniji. Enako velja za Rudolfa Maistra. Prvi je v cerkev vpeljal slovenski jezik in prenesel sedež škofije v Maribor in zato je v mojih očeh ena najpomembnejših oseb v zgodovini slovenskega naroda. Brez njega tudi Rudolf Maister ne bi uspel zbrati dovolj ljudi in ohraniti slovenski jezik in slovenstvo na teh prostorih. Čeprav smo do leta 1990 živeli v drugem sistemu, Anton Martin Slomšek in Rudolf Maister nista bila izpuščena. Ne glede na to, da je bil Anton Martin Slomšek cerkveni dostojanstvenik, se je tudi v obdobju socializma po njemu imenoval osrednji mariborski trg, po Rudolfu Maistru pa ena glavnih ulic v mestu. Zdi se, kot da danes manj spoštujemo njuno vlogo, kot smo jo nekih drugih časih, kar pomeni, da se soočamo s krizo vrednot.
10. Igor Domanjko (Lista novinarja Bojana Požarja)
Le malo ljudi verjetno ve, da je Anton Martin Slomšek prav v Mariboru napisal pesem »en hribček bom kupil«, ki je danes že ponarodela. Anekdota pravi, da sta s takratnim županom rada spila kozarček vina in se pogovarjala o izzivih mesta. Da ne bi pil »tuje« vino je menda Slomšek kupil vinograd in tam začel s predelavo svojega vina. Kot vemo, se imamo prav njemu, narodnemu buditelju zahvaliti, da ima Maribor eno najbogatejših slovenskih zgodovin in da je cerkev sv. Janeza Krstnika na današnjem trgu, ki nosi njegovo ime postala stolna cerkev. Utemeljitelj ljudskega šolstva in danes blaženi Martin Slomšek je velik del svojega življenja posvetil zagovoru materinščine in tudi njemu gre zahvala, da je slovenščina naš materinski jezik še danes. Kar je govoril, je tudi živel pravijo zapisi in to je bila ena njegovih največjih odlik. Zanimivo, kot vemo je bil tudi general Rudolf Maister, ki je največji pečat zapustil pol stoletja kasneje, bil pesnik. Nedvomno jih je družila tako ljubezen do slovenskega jezika kot slovenskega naroda. Če si dovolim osebno misel, je gotovo, da ima tudi značaj generala Maistra veliko sličnosti s Slomškom. Bil je pokončen mož. Vnaprej je znal predvideti, kaj se zna zgoditi in je bil pripravljen. Še več, pod njegovim voditeljstvom je mariborski pešpolk 23. novembra 1918, samo tri dni po njegovi ustanovitvi, bil tako predrzen in pogumen, da se je upal zoperstaviti veliki nemški sili in razorožiti pripadnike »schutzwehra«, zelene garde. Zgodovina pravi, da mu je sledilo kar 4000 slovenskih fantov. General Maister je bil torej kot Slomšek pokončen človek z vizijo, ki jo je znal preko dejanj tudi uresničiti in človek, ki so mu ljudje sledili
11. Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev)
Maister in Slomšek sta kanonizirani osebnosti slovenske nacionalne zgodovine in kot takšni oblikujeta tudi kolektivno identiteto Mariborčanov. Kot župan Maribora bom deloval v skladu s tem zavedanjem.
12. Alenka Iskra (SD)
Gre za odločna in povezovalna moža, ki sta bila predvsem neomajna rodoljuba in hkrati svetovljana, ki sta znala razmišljati in delovati “out of the box”, ter tako dosegala vrhunce na svojem področju delovanja v izjemno zahtevnih okoliščinah. Ljubiti svoj narod in spoštovati druge, biti sposoben tudi v najbolj zahtevnih okoliščinah doseči pomembne pozitivne spremembe, vse to je seveda aktualno tudi danes in bo tudi v prihodnje.
13. Lidija Divjak Mirnik (skupina volivcev/LMŠ, LPR)
V zgodovini zadnjih 200 let sta po mojem mnenju dve najbolj pomembni osebi. Oba simbolizirata to, kar še kako potrebujemo danes. S svojimi dejanji sta pokazala kako se je potrebno boriti za Maribor, za slovenski narod, za pravično družbo, za kulturo, za vrednote, ki so nujno potrebne, da živimo in preživimo. Hvala Anton Martin Slomšek in hvala Rudolf Maister.
14. Franc Kangler (Lista Franca Kanglerja - NLS/SDS, SLS, SNS)
Veliki osebi za mesto Maribor, meščanke, meščane, vsekakor pa pomembna človeka, ki nista kreirala zgolj našega prostora, ampak prostor današnje Slovenije. Njuna pripadnost in narodna zavest sta gradila tako močne temelje za slovenski narod, da bi nam morala še danes biti vzor in v ponos. In ne samo za nas v mestu Maribor, vsekakor za širši slovenski narod. Biti narodno zaveden, gojiti slovenski jezik, ustvarjati, širiti mir in vero, upanje, braniti in se boriti za svoj narod in svoje korenine ter jih podariti zavednim potomcem je tista ključna nota, ki ju povezuje in združuje v dve veliki osebi, ki ju moramo iz zgodovinskih dejstev spoštovati in ceniti vsak naš nov dan sedanjosti in ju ponesti kot graditelja našega naroda tudi v prihodnje, našim potomcem in naprej. Slava vsakemu izmed njiju in obema skupaj.
15. Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika)
Ni odgovoril.
16. Rok Zalar (Zeleni Slovenije)
Ni odgovoril.
17. Andrej Fištravec (skupina volivcev)
Oba sta bila na prvem mestu izjemna Slovenca in Štajerca, ki sta ljubila Maribor in slovensko besedo. S svojimi dejanji v prelomnih trenutkih zgodovine sta poskrbela za temelje, da smo lahko do sanjali in uresničili največjo zgodovinsko prelomnico, to je ustanovitev države Republike Slovenije. Zato sta vzor za vse generacije, ki pridejo za nami kako je potrebno ljubiti slovenski narod, jezik in kulturo.
18. Vlado Šega (Levica)
Ni odgovoril.
Na kakšen način poživiti Maribor – kaj bo Vaša prva naloga?
1. Aleksander Saša Arsenovič (SMC)
Življenje v mesto prinašajo zadovoljni ljudje, študentje, mlade družine, tudi seniorji, ki se počutijo dovolj varne. Tudi obiskovalci pridejo šele, če se domačini tu dobro počutimo. Zato ne gre za lišpanje, ampak za vrsto ukrepov, s katerimi se občutno izboljša kvaliteto vsakdanjega življenja. To zmore le ambiciozna, strokovna, predana ekipa. Moja prva naloga bo zato pripeljati v mestno hišo ekipo, ki ji bo mesto na prvem mestu. Doslej sem obnovil številne stavbe v mestu. Nisem jim vdahnil le življenja, ampak sem podjetja, ki so v njih doma, razvil kot uspešna, pogosto prepoznana za najboljša. To je tudi moja ambicija za Maribor: prenoviti, oživiti, ga narediti za najboljšega. V ospredje želim postavljali vsebino in ljudi
2. Melita Petelin (skupina volivcev)
Sistemsko bomo uredili staro mestno jedro kot centralno območje tako za prebivalce kot za turiste. Izvedli bomo premišljeno obnovo ulic in uličnih fasad. Uredili bomo sklop historičnih trgov in objekte kulturne dediščine. Ustvarili bomo ugodne razmere za vsebinsko izpopolnitev izpraznjenih lokalov in zapuščenih dvorišč. Pristopili bomo k ureditvi urbane opreme v mestu. Zamenjali oz. prenovili bomo zastarele in neprimerne javne razsvetljave ter definirali zazelenitve in zasaditve.
3. Zdravko Luketič (NSi)
Maribor je gospodarsko speči tiger! Moja prva naloga: Takoj se bom sestal z vlado o samostojnosti odločanja vzhodne kohezije, z rektorjem univerze in gospodarsko zbornico ter predstavniki civilnih iniciativ. V proračunu zagotoviti 850.000 EUR o katerih odločajo občani sami. Bolj okrepiti samostojnost mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Odpreti mesto domačim in tujim investitorjem za delovna mesta, zaposlitve mladih, sprejetje okoljskega načrta mesta. Povečati občinsko subvencijo za mikro, mala in družinska podjetja. Postaviti tehnološki Start-Up inkubator v Melju. Turistična delovna mesta: kulturna ponudba, eko kmetije, Lentu z vinsko fontano pred Staro trto.
4. Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo)
Ni odgovoril.
5. Uroš Prikl (DeSUS)
Zagotoviti zaposlitve in stanovanja za mlade, da ne bodo odhajali preko Trojan v Ljubljani in preko državne meje v Avstrijo ter prisluhniti in slišati potrebe gospodarstva ter posledično zagotoviti takšno gospodarsko okolje, ki bo za njih prijazno.
6. Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija)
Ni odgovoril.
7. Zdenko Vinkov (Stranka slovenskega naroda)
Poživiti Maribor po 12. izgubljenih letih vladavine Kanglerja, Fištravca, to sta dva demona zla za mesto Maribor in občane. Takoj razpust mesnega sveta, razcefrat hobotnico, ki ima lovke v vse pore življenja. Takoj združiti vsa javna podjetja, odpustiti vse direktorje nastavljene in popolnoma nesposobne za vodenje javnih podjetij, nove kadre pridobiti preko javnega razpisa o njih odloča strokovni svet.
8. Borut Ambrožič (Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja)
Resno zavihati rokave pri aktivaciji in/ali revitalizaciji neizkoriščenih in v mnogih primerih (žal) tudi zanemarjenih turističnih potencialih mesta Maribor (Mariborski otok, Piramida, sprehajalne poti, Mariborski otok, Rotovž, itd. V prvi vrsti mora biti vedno človek. Maribor zato nujno potrebuje tudi negovalno bolnišnico, večji obseg pomoči na domu, več nastanitvenih možnosti v domovih za starostnike. To so eksistencialna vprašanja/problemi s katerimi sem se dnevno srečeval v vlogi prvega Zastopnika za pacientove pravice Maribor.
9. Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope)
Maribor potrebuje nove vsebine, ki bodo mestu vrnili nekdanjo slavo. Naše prve tri naloge bodo na področju zdravja (uvedba hitre zdravstvene oskrbe v lekarnah ali neposredni bližini, kjer bodo Mariborčani v nekaj minutah prišli do recepta v primeru lažjih in jasnih bolezenskih znakov), prometa (takojšnje izvzetje mariborske hitre ceste (ki to dejansko ni) iz sistema cestninskih cest) in energije ter vode (z 24% zmanjšanjem stroška vodarine in kanalščine s ponovno uporabo odpadne vode ter energetsko sanacijo javnih objektov), sočasno pa bomo debirokratizirali občinsko upravo, dvignili nivo športa in rekreacije ter oživili turizem.
10. Igor Domanjko (Lista novinarja Bojana Požarja)
Prvi izziv bo sestaviti trdno koalicijo, ki bo sposobna dvigniti »glavo gor za Maribor«. Želel bi, da so programske točke združevanja oživitev mestnega jedra skupaj z njegovo prenovo, zaustavitev izseljevanja mladih, blažitev socialnih razlik, vzpostavitev trdnih temeljev gospodarske prenove s čim višjo dodano vrednostjo in razvoj turizma kot panoge povezovanja različnih vsebin ter praks.
Razvoj Maribora mora biti komplementaren z razvojem Slovenije in Evrope. Zagotoviti moramo temelje za trajnostno upravljanja mesta. To je nujen pogoj za njegov razvoj, svež kapital in ustvarjanje novih delovnih mest. Prednost bomo imele investicije, ki bodo prinesle generacijske rešitve s ciljem, da mladim omogočimo zaposlitev v Mariboru, starejšim in socialnim ogroženim pa priložnosti za blažitev socialnih razlik.
11. Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev)
Najprej se bom lotil prometne problematike, s katero se v Mariboru že vrsto let ukvarjamo zelo ad-hoc, nestrokovno in zastarelo. V mestu smo že locirali 75 kritičnih točk za pešce in kolesarje, ki jih lahko rešimo takoj, z minimalnim vložkom. V naslednjih korakih je potrebna celovita prenova in modernizacija javnega potniškega prometa, kolesarskega omrežja in pločnikov.
12. Alenka Iskra (SD)
Želim si, da bi Maribor postal varno in prijazno mesto za občanke in občane ter zanimiva in atraktivna destinacija za turiste. Delovala bom povezovalno in si s tem prizadevala povezati vse deležnike, ki delujejo v mestu in za mesto. Povezati univerzo, vladne in nevladne organizacije, gospodarstvo, občino in ostalo civilno družbo, razvijati in nadgraditi dobre projekte, ponuditi nove zgodbe - to bodo moje prioritete. S tem bom oživela dogajanja v mestu in naredila naše mesto prepoznavno in atraktivno za prebivalstvo in za obiskovalce.
13. Lidija Divjak Mirnik (skupina volivcev/LMŠ, LPR)
Na Mestni občini Maribor je potrebno narediti RED. RED je pogoj da se bo vedelo, kdo je za kaj odgovoren in da bodo Mariborčani lahko sodelovali pri razvoju mesta in bodo imeli vsi enakopravne možnosti.
14. Franc Kangler (Lista Franca Kanglerja - NLS/SDS, SLS, SNS)
Najprej je Mariboru potrebno vrniti njegovo osnovno bit in energijo. Občankam in občanom vrniti ponos svojega mesta in s skupnimi močmi graditi sodobni, barvit, ekonomsko močnejši, gospodarsko uspešen in kulturno vzdržen prostor, v katerem se bomo počutili spet doma, varni in bomo imeli vizijo razvoja in rasti. Na tak način bomo privabljali tudi nove prebivalce ali prepričali izseljene po ponovni vrnitvi v domača gnezda in skupaj gradili sodobni Maribor, po meri občank, občanov ter obiskovalcev našega mesta. Prva naloga je vsekakor vezana na pripadnost mestu in predstavitev operativnega strateškega načrta za oživitev mesta in vseh funkcij, ki jih mesto mora nuditi svojemu prebivalstvu, javni sferi in gospodarstvu, vsem generacijam in vsem strukturam. Samo skupaj zmoremo.
15. Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika)
Ni odgovoril.
16. Rok Zalar (Zeleni Slovenije)
Ni odgovoril.
17. Andrej Fištravec (skupina volivcev)
Maribor je mesto kulture, športa in poštenih delovnih ljudi. To je potrebno negovati in graditi. Predvsem je potrebno poskrbeti, da so Mariborčani srečni. V besedi sreča se skriva vse - od zdravja, primernih prihodkov, urejenosti mesta, medsebojnih odnosov, varnosti v najširšem pomenu besede. Za dosego teh ciljev, smo pripravili zelo podroben program in vabimo vse, da se z njim seznanijo na naši spletni strani www.fistra.si oz. nas obiščejo v volilni pisarni na Trgu svobode.
18. Vlado Šega (Levica)
Ni odgovoril.
