Pregled domačih dogodkov od petka, 2., do petka, 9. novembra

| 10.11.2018, 06:20

45. teden so poleg odpravljanja posledic neurja in močnega vetra zaznamovala še pogajanja ter iskanje konsenza glede guvernerja Banke Slovenija in novega ustavnega sodnika.

CERKEV MED NAMI

50 let enote Teološke fakultete v Mariboru

Enota Teološke fakultete v Mariboru je minuli teden praznovala 50. obletnico ustanovitve. Zlati jubilej so zaznamovali s slavnostno akademijo v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost Stanislav Slatinek je za naš radio spomnil, da dediščina teološkega študija izhaja že iz časa blaženega škofa Antona Martina Slomška. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil častni senator fakultete, akademik Kajetan Gantar.

20 let Aninega sklada

Ustanova Anin sklad, ki združuje in podpira družine z več otroki je pripravila srečanje družin in dobrotnikov ob 20-letnici delovanja. Dogajanje je zaznamovala sveta maša, ki jo je daroval dolgoletni predsednik Strokovno-nadzornega sveta ustanove ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, nadaljevalo pa z druženjem in spoznavanjem družin, kjer je zbrane nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad s. Hermina Nemšák.

Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.

Hvala za...

V naši krajevni Cerkvi je nedelja po prazniku vseh svetih namenjena zahvali. Pri svetih mašah smo se zahvaljevali Bogu, ki nam v svoji neskončni dobroti vsak dan naklanja obilo darov. Hkrati smo se zahvalili tudi bližnjim ter tako utrdili dobre vezi. Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo, zato ob tej priložnosti še enkrat hvala vam, dragi poslušalci in podporniki, da ste z nami, da spremljate informativni program ter ostale vsebine našega radia.

VOLITVE

Tiskovni urad Slovenske škofovske konference je v sporočilu za javnost državljane, še posebej katoličane, pozval k udeležbi na lokalnih volitvah 18. novembra. Kot so zapisali je udeležba državljanska in še posebej krščanska dolžnost. Zato vabijo vse katoličane, da se volitev v čim večjem številu udeležijo in odgovorno oddajo svoj glas ter podprejo kandidate, ki se bodo zavzemali za pravično državo, vladavino prava, celovito spoštovanje človeškega življenja, vrednoto družine in za pravico staršev, da vzgajajo svoje otroke v skladu z lastnim prepričanjem. Glasujejo naj za kandidata, ki se bo tudi zavzemal za socialno varnost mladih, delavcev in ubogih, za spoštovanje gospodarske svobode, ki bo ohranjal slovensko kulturo in tradicijo ter zagovarjal ustavno pravico vseh državljanov do verske svobode.

SLOVENIJA

Pet kandidatov za mesto guvernerja Banke Slovenije

Za položaj guvernerja Banke Slovenije se bo v drugem krogu potegovalo pet kandidatov, in sicer: Jože Damijan, Igor Masten, Eva Lorenčič, Boštjan Vasle in Tomaž Toplak. Večina strank je še previdnih ali molčijo glede podpore kandidatom za guvernerja. Za imenovanje v državnem zboru je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. V strankah najpogosteje omenjajo ekonomista Damijana in Mastena, a nobenemu še ne kaže na dovolj podpore. V minulem tednu pa je generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač preverjala, kako kaže s podporo novemu imenu za mesto ustavnega sodnika. Kot vemo, sta se na predsednikov poziv najprej prijavila Andraž Teršek in Boštjan Pintar, a je prvi kmalu po začetku Pahorjevih posvetovanj s poslanskimi skupinami umaknil soglasje za kandidaturo, drugi pa ni zbral dovolj podpore. Zdaj sta v igri dve imeni, SDS je kot kandidatko predlagala nekdanjo generalno pravobranilko na Sodišču Evropske unije Verico Trstenjak, koalicija pa predavateljico na ljubljanski pravni fakulteti Katjo Šugman Stubbs. Slednji bolje kaže, saj ima podporo koalicije in Levice.

Andrej Šiško ostaja v priporu, ker ogroža Šarčevo vlado

Vrhovno sodišče je pritrdilo nižjim sodiščem, da obstaja utemeljen sum, da je Andrej Šiško ustanovil paravojaško enoto in pozival h ustanovitvi še drugih vard po Sloveniji, ki bodo, ko bodo dozorele razmere, strmoglavile najvišje državne organe, kar je bilo usmerjeno v ogrozitev obstoječe državne ureditve… Vrhovno sodišče, senat, ki je odločal, je vodil nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, je zato zavrnilo zahtevo Šiškovega odvetnika za varstvo zakonitosti in odpravo pripora, ki je bil odrejen zaradi kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Za komentar smo vprašali urednika portala spletnicasopis.eu Petra Jančiča, ki je v članku »Šiško ogroža Šarčevo vlado« na omenjeni spletni strani med drugim zapisal: »To da Andrej Šiško ogroža vlado, ki jo vodil Marjan Šarec nisem zatrdil jaz, to trdi vrhovno sodišče samo, ko pravi, kaj je njegov namen in zakaj je podaljšalo zapor. Namen je, da ogrozi najvišje državne organe, to pač je vlada,« je dejal Jančič, ki ne verjame, da ima Šiško takšno moč, da bi ogrozil vlado oziroma razmere v državi. Kot poroča Jančič sta bili v senatu poleg Masleše še Marjeta Švab Širok, ki je bila poročevalka in Barbara Zobec. Odločitev senata ni bila soglasna. Šiškov odvetnik Viktor Osim je bil, ko je prebral sporočilo objavljeno na spletni strani vrhovnega sodišča, nad sklepom, da bo sodišče šele ugotavljalo »krivdno obliko«, precej zgrožen. Ponovno je opozoril, da proti Šišku po njegovi oceni nimajo ničesar, preiskovalci doslej niso našli niti ene same puške, celo igračk, ki so namenjene vajam, ne.

Uradno objavljena tožba Slovenije proti Hrvaški

V Uradnem listu Evropske unije so prvič javno objavili povzetek tožbe Slovenije proti Hrvaški. Slovenija predlaga, naj sodišče v Luksemburgu ugotovi, da je Hrvaška kršila dva člena evropske pogodbe, uredbo o skupni ribiški politiki, pravila o gibanju oseb prek meja ter direktivo o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje. Prav tako sodišču predlaga, naj od Hrvaške zahteva takojšnje prenehanje kršitev in ji naloži plačilo stroškov postopka. Medtem pa se agonija ribičev v Piranskem zalivu nadaljuje. Pravni zastopnik slovenskih ribičev, odvetnik Ivica Senjak, je navedel, da so v septembru in oktobru prejeli 85 novih prekrškovnih nalogov proti slovenskim ribičem v skupni vrednosti okoli nekaj več kot 40 tisoč evrov, zoper vse pa so že predložili pritožbe. Kar se tiče sodnih postopkov, za katere so slovenski ribiči že pred časom dali vedeti, da se jih ne bodo udeleževali, so po Senjakovih podatkih na sodišču v Umagu izvedli en sam narok, in sicer konec septembra, za konec novembra pa so predvideni še štirje. Noben sodni postopek pa za zdaj še ni zaključen.

Pogajanja, pogajanja, pogajanja...

Ves teden so se nadaljevala ločena pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev s skupinami sindikatov javnega sektorja, vladna pogajalska skupina se je sestajala s predstavniki Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Sindikata delavcev v zdravstveni negi, s policijskima sindikatoma, s Svizom ter s koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška. »Skrbi nas, da bi vlada v tem trenutku preveč popuščala,« ob pogajanjih poudarjajo v Gospodarski zbornici Slovenije. Direktor pravne službe GZS za zakonodajo s področja gospodarstva Igor Knez je za Utrip dneva na Radiu ognjišče dejal, da na celotno dogajanje gledajo nekoliko »rezervirano«. Spomnil je, da so podobne zahteve bile že letos spomladi oz. pozimi, do nekega zaključka pa ni prišlo. »Že takrat smo na Gospodarski zbornici Slovenije relativno zaskrbljeno spremljali dogajanje. Skrbi nas predvsem, da bi vlada v tem trenutku preveč popuščala. Zavedamo se, da močan javni sektor in kakovostni javni sektor absolutno potrebujemo. Potrebuje ga gospodarstvo, potrebuje ga Slovenija, seveda pa to mora biti v nekih fiskalnih okvirih. Tukaj takoj omenjam fiskalno pravilo in pa neko dolgoročno zdržnost našega proračuna.«

Knez je spomnil, da se je v preteklih letih kljub gospodarski krizi in kljub zmanjševanju zaposlenih v zasebnem sektorju javni sektor kar precej krepil. Opozoril je, da država trenutno namenja preko štiri milijarde evrov za plače, kar je skoraj polovica slovenskega državnega proračuna in da je bilo julija letos v javnem sektorju za skoraj dva odstotka več zaposlenih kot julija lani.

Medtem pa je sindikat delavcev v pravosodju že začel s stavko. Predsednik stavkovnega odbora Tomaž Virnik je pojasnil, da bodo stavkali tako, da bodo delali bolj natančno in počasneje. Zahtevajo takojšnjo odpravo plačnih anomalij, ustrezno ovrednotenje dela, povečanje kadrovskega načrta in začetek odpravljanja še preostalih varčevalnih ukrepov. Kot možno zaostritev stavke navajajo udeležbo na shodu večine sindikalnih central, ki bo predvidoma 5. decembra.

Potem ko je Skei Koroška 25. oktobra organiziral protestni shod na Ravnah z več zahtevami, zdaj pričakuje odziv delodajalcev. Sindikat je več podjetjem poslal pisne pobude za sestanek; če dogovorov ali ustreznih zagotovil ne dosežejo do 20. novembra, za 29. november napovedujejo dvourno opozorilno stavko v teh podjetjih. Če tudi s tem ne bodo uspeli, napoveduje generalno stavko. Sindikati med drugim zahtevajo višje osnovne plače za delavce, pri čemer naj se te izenačijo ali približajo minimalni plači. Hočejo tudi ustrezno finančno stimuliranje zaposlenih, ne le posameznikov, vključno z izplačilom božičnice.

Zadnje neurje prizadelo 44 občin

Neurje z vetrom in močnim deževjem je za seboj pustilo ogromno škode. Kot so navedli na Upravi za zaščito in reševanje, so škodo zabeležili v 44 občinah, po prvih zbirnih ocenah bo ta presegala 0,3 promile državnega proračuna. Uprava je medtem že izdala sklep o začetku ocenjevanja škode. S tem pozivajo občine in vodnogospodarska podjetja oz. ministrstva, naj pripravijo oceno škode na stvareh in infrastrukturi.

Na cesti od Tržiča proti Jelendolu pa so delavci ves teden nadaljevali s sanacijo največjih usadov, ki jih je povzročila deroča Tržiška Bistrica. Trudijo se, da bi čim prej zagotovili prevoznost tudi tistega dela poti, ki ga je trenutno mogoče prečkati le peš. Ker je voda odnesla več delov ceste, je prihod v Tržič pravi organizacijski zalogaj.

Za prizadete v poplavah bo občina 24. novembra pripravila dobrodelni koncert z naslovom Stopimo skupaj. Območno združenje Rdečega križa je odprlo tudi poseben račun, kamor je možno nakazati finančno pomoč za občane. Prispevke zbirajo tudi na Karitas.

Občinam dobrih 573 evrov na prebivalca

Vlada je s tremi občinskimi združenji podpisala dogovor o višini povprečnine za prihodnje leto. Ta je določena pri 573 evrov in pol na prebivalca, kar je sicer manj od predvidenih stroškov občin. Podpisniki dogovora so se sicer zavezali, da bodo v roku pol leta pripravili spremembe zakonodaje, ki bi zmanjšale stroške občinam. Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je o dogovoru vlade in združenj občin o višini povprečnine povedal, da so prišli do solidnega kompromisa. Kot je dejal, je dogovorjena višina povprečnine za prihodnje leto za dobrih 20 evrov višja, kot je letošnja povprečnina, a hkrati za 35 evrov nižja od predvidenih stroškov v letu 2019.

Povprečnina predstavlja znesek na prebivalca, ki ga občine dobijo od države za izvajanje nalog določenih po zakonu. O višini pa se pogajajo predstavniki vlade in občin, glede na ocene stroškov.

Težavam na otroški srčni kirurgiji ni videti konca

Po ostrih besedah predstavnikov vodstva UKC Ljubljana in Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni glede še vedno nerešenega vprašanja otroške srčne kirurgije se je odzval minister za zdravje Samo Fakin, ki med drugim meni, da je treba izšolati domače strokovnjake. Napovedal je, da se bodo glede delovanja nacionalnega inštituta na ministrstvu odločili v prvem tednu decembra.

Da agonija otroške srčne kirurgije v Sloveniji prehaja dobesedno v kriminalno dejanje, pa je dejala poslanka SDS Jelka Godec. V poslanski skupini zato zahtevajo nujno sejo odbora za zdravstvo. Na njej želijo ponovno opozoriti na nevzdržne razmere na tem področju, od vlade pa bodo zahtevali, da se nemudoma odloči, kakšna bo usoda programa.

Bo Bandelli prvi minister, ki bo zapustil vlado Marjana Šarca?

Premier Marjan Šarec od ministra Marka Bandellija zahteva pojasnila glede sporne elektronske komunikacije oz. žuganja županskemu kandidatu Komna Eriku Modicu. Pojasnila pričakuje tudi predsednica SAB Alenka Bratušek. V SAB se strinjajo, da je bilo ministrovo ravnanje neprimerno. Bandelli je bil v pismu Modicu kritičen do njegovih potez, pri čemer mu je navrgel, da že ve, kaj pomeni nepodpora dveh resorjev, ki ju vodi SAB. Bratuškova namreč vodi ministrstvo za infrastrukturo. Minister se je opravičil.

V SDS pričakujejo, da bosta premier Šarec in predsednica SAB Bratuškova ministra Bandellija pozvala k odstopu, sicer bodo v SDS razmislili o prihodnjih korakih. Da je bilo ministrovo ravnanje nedopustno, menijo tudi v NSi in nekaterih drugih strankah.

Ali se odpira na široko vrata migrantom?

Slovenska demokratska stranka je zahtevala sklic izredne seje državnega zbora o dogovoru Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Kot je povedal poslanec SDS Branko Grims, mnogi ta dokument zamenjujejo z marakeško deklaracijo. V SDS dogovoru med drugim nasprotujejo, ker "vse migrante izenačuje med seboj in tako na dolgi rok odpravlja meje držav", ki zagotavljajo suverenost posameznih narodov na različnih področjih od politike do kulture. Pobudo za sklic izredne seje podpira tudi NSi. Vodja poslanske skupine Jožef Horvat je dejal, da v NSi dogovora ne podpirajo, ker ne odgovarja na vprašanje, kako odpraviti vzroke za migracije, kar je ključni problem na tem področju.