Kanonizacija Pavla VI.
Cerkev na Slovenskem Tone Gorjup
Papež Pavel VI., od danes sveti Pavel VI., je najbolj znan po tem, da je nadaljeval in dokončal II. vatikanski koncil. Ob uradni umestitvi je napovedal še, da se bo zavzemal za socialno pravičnost, za zedinjenje kristjanov in odpiranje sodobnemu svetu. Zaznamoval je tudi Cerkev na Slovenskem.
V kraju Concesio pri Brescii leta 1897 rojeni Giovanni Battísta Montíni je bil dlje časa v vatikanski diplomaciji in pozneje tesen sodelavec Pija XII. Leta 1954 je postal nadškof v Milanu. Po štirih letih je dobil kardinalski naslov. Na koncilu se je izkazal kot dober organizator, saj mu je začrtal jasne smernice. Zato izvolitev za papeža po smrti Janeza XXIII. ni bila presenečenje. Nadel si je ime Pavel VI. Po koncilu se je lotil prenove rimske kurije. Ustanovil je tajništvo za nekrščanska verstva in pozneje za neverujoče. Okrepil je dialog s pravoslavno cerkvijo, se srečal s carigrajskim patriarhom Atenágoro in poskrbel, da sta obe cerkvi dan pred sklepom koncila preklicali izobčenje iz leta 1054.
Pavel VI. in Slovenci
Pod njegovim pontifikatom so nekatere župnije celovške, graške in sómboteljske škofije, ki so jih mariborski škofje upravljali od 1923 kot apostolski administratorji, postale sestavni del mariborske škofije. Leta 1964 je Janeza Jenka imenoval za apostolskega administratorja vseh slovenskih delov primorskih škofij, naslednje leto pa je to ozemlje združil v enotno upravo. Decembra 1968 je ustanovil samostojno cerkveno pokrajino, ljubljansko metropolijo in za prvega metropolita imenoval nadškofa Jožefa Pogačnika. Po ósimskem sporazumu je leta 1977 obnovil in povečal koprsko škofijo na vse slovensko Primorje. S tem je Cerkev v Sloveniji dobila zaokroženo podobo.
