NLB
Tečejo pomembni trenutki za dve od treh največjih slovenskih bank
Slovenija
Z objavo prospekta se je uradno začela prodaja od polovice do treh četrtin največje slovenske banke. Razpon cene za delnico NLB znaša od 51 evrov in pol do 66 evrov. Tudi za Abanko so ključni trenutki, rok za posredovanje ponudb za njen nakup je potekel. Po neuradnih podatkih časopisa Finance naj bi zanimanje izrazili ameriški sklad Apollo in madžarska banka OTP ter avstrijska skupina Erste oziroma njena Sparkasse in še ena finančna družba.
Najprej k NLB. Razpon cene za njeno delnico ni postavljen visoko, ker razmere na trgu v tem času niso najboljše. Da bi si težko predstavljali slabše, je za naš radio menil novinar Financ Jure Ugovšek. "V oktobru so bančne delnice na evropskih borzah izgubile 13 odstotkov vrednosti. To je nekako šola slovenski politiki, kaj se lahko zgodi, če se s privatizacijo čaka na zadnji dan ali še dlje."
Če bo prodana polovica delnic NLB in po srednji vrednosti cenovnega razpona, bo država dobila 588 milijonov evrov, če bodo prodane tri četrtine, prav tako po srednji vrednosti cenovnega razpona, bo dobila približno 881 milijonov evrov. Ugovšek ne upa trditi, da bi bilo pred letom dni bolje. "Treba se je zavedati, da se je slovensko gospodarstvo v zadnjem letu še dodatno sčistilo, da je naše okolje boljše in s tega vidika privlačnejše za tuje vlagatelje. A po drugi strani so se v zadnjem mesecu razmere izrazito poslabšale. Mogoče se ta dva učinka po oceni čez palec nekako izravnata. Verjetno bi bilo bolje, če bi našli pravi čas nekaj mesecev nazaj. Takrat bi se izkazalo, da bi se dalo NLB verjetno prodati po višjih večkratnikih. Od 50 do 100 milijonov več bi lahko kapnilo v državni proračun."
Knjiga naročil bo odprta do 8. novembra, do takrat bodo interes za nakup delnic NLB lahko izkazali institucionalni vlagatelji, fizične osebe bodo imele to možnost do 7. novembra. 9. novembra bo znana končna cena. Delnice NLB bodo nato 14. novembra začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi.
Še k Abanki. Kot omenjeno, poznavalci med potencialnimi kupci pričakujejo ameriški sklad Apollo, ki je pred leti skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj kupil Novo KBM ter ji nato pridružil Poštno banko Slovenije in nekdanjo Raiffeisen banko. Kaj bi to pomenilo za konkurenco na našem trgu? "Mogoče niti ne toliko slabega. Včasih se zdi, da v slovenskem prostoru manjkajo močne in velike banke. Ponudba tako za velika podjetja kot za male komitente bi se lahko izboljšala. Velika podjetja bi lažje financirala večje posle, po drugi strani bi uporabniki lahko pričakovali hitrejši razvoj, IT storitve na področju bančništva in mogoče boljše ponudbe," je menil Ugovšek.
