Slavi KoširSlavi Košir
Aleš KarbaAleš Karba
Rok MihevcRok Mihevc
Helena Škrlec (foto: Osebni arhiv)
Helena Škrlec

Pregled domačih dogodkov od 12. do 19. oktobra 2018

Slovenija | 20.10.2018, 09:15

Začela se je uradna kampanja pred lokalnimi volitvami. Utegnila bi nas doleteti stavka javnega sektorja, vse bolj verjetno je, da bodo stavkali zaposleni v zdravstveni negi. Stekli so postopki za prodajo NLB, novo žrtveno jagnje je zahtevala zgodba s frekvencami za mobilno tehnologijo 5G. Nadaljevalo se je sojenje proti patru Tadeju Strehovcu, na tradicionalnem zboru kristjanov in ljudi dobre volje ga je s posebno izjavo med drugim podprlo civilno gibanje Prebudimo Slovenijo. Na Ponikvi in Slomu so se srečali kmetje in se med drugim s sveto mašo zahvalili za prejete darove. Znameniti kip nadangela Mihaela po obnovi spet kaže smer vetra in napoveduje vreme z vrha zvonika piranske župnijske cerkve.

Lokalne volitve

Tudi uradno smo vstopili v kampanjo pred lokalnimi volitvami. Mesec dni bo v znamenju številnih dogodkov, na katerih bodo županski in svetniški kandidati skušali pridobiti naklonjenost, ki jim bo 18. novembra prinesla dovolj glasov. V mestnih občinah je največ zanimanja za županski stolček v Mariboru, kjer so ob izteku roka za vlaganje našteli 18 kandidatur. Po drugi strani bo imel v Murski Soboti aktualni prvi mož le enega izzivalca. Resen boj je pričakovati v Ljubljani, kjer se bo pomerilo 10 kandidatov. In prevladujoče teme? "Vsaka občina bo imela svoje teme, svojo specifiko. Menim pa, da bo vse bolj vezano na neko lokalno problematiko. Ne pričakujem, da bi ta lokalna kampanja delovala kot nekaj, kar bi odpiralo neke splošne teme na nacionalni ravni, predvsem ne pričakujem nekih ideoloških delitev, ampak menim, da bo to tekma nekih posameznikov, ki obljubljajo boljšo kanalizacijo, boljše pešpoti, projekte, ki so vezani na evropska sredstva, spremembo občinskih aktov in tako naprej," je pojasnil politični analitik Alem Makusti.

Politika in gospodarstvo

Če kmalu ne bo podpisan sporazum, nas utegne pred koncem leta doleteti splošna stavka javnega sektorja. Pristojni sindikati so že sprejeli sklep o začetku priprav nanje. Vlada je nato začela pogajanja z njimi, pred tem je sprejela izhodišča, a teh niso podprli ministri iz vrst stranke SAB.

Za 5. december je medtem stavko in zaostrovanje svojih aktivnosti napovedal Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Ocenjujejo namreč, da bi vlada še naprej rada varčevala na plečih zaposlenih v tej panogi. Odločitev je sledila sestanku vseh zdravstvenih sindikatov z resornim ministrom Samom Fakinom, ki ni prinesel konkretnih dogovorov.

Privatizacija naše največje banke je stopila v zadnje dejanje. NLB in SDH sta objavila namero za prvo javno ponudbo delnic na ljubljanski in londonski borzi. Dokument pomeni uradno najavo prodaje vsaj 50 odstotkov plus ene obstoječe delnice in največ 75 odstotkov minus ene delnice. A to še ni prodajni prospekt. Ta bo objavljen, ko bo znan razpon cene delnice. Določil ga bo SDH, če njegovi nadzorniki tega ne bodo želeli, bo to storila vlada kot skupščina SDH. Naslednje pomembne korake v postopku prodaje NLB je pričakovati že prihodnji teden. Če bo tokrat šlo gladko, bodo kupci lahko naročila za nakup delnic NLB oddali v začetku novembra. "Mislim, da zdaj res ni več poti nazaj. Če bomo tudi tokrat ustavili privatizacijo in prodajo največje državne banke, nas noben vlagatelj ne bo več jemal resno," je v pogovoru za naš radio ugotavljal ekonomist Matej Lahovnik.

Prah je dvignila tudi novica, da Pipistrel proizvodnjo letal seli iz Ajdovščine v Gorico. Ali bo temu sledil tudi razvoj, ustanovitelj podjetja Ivo Boscarol še ni želel razkriti. A poudaril je, da ne namerava čakati, da bi ga nacionalizirali. Kot je znano, je s tem zagrozil poslanec Levice Miha Kordiš. Ker njegovih izjav ni obsodil nihče od visokih politikov, Boscarol to razume kot usklajeno politično akcijo, ki se bo prej sli slej zgodila. "Pravijo, naj gredo podjetja, ki se ne želijo podrediti, ven. Prav. Saj bomo tudi šli. A ne vem, kdo bo potem v Sloveniji polnil malho za vse socialne ideje, ki prihajajo iz temne strani meseca." V Klubu slovenskih podjetnikov razumejo Boscarolovo odločitev. Po besedah izvršnega direktorja Gorana Novkovića to kaže, da v Sloveniji ni tako vzornih pogojev za podjetništvo, kot jih želijo predstaviti nekateri. "Verjetno je k temu prispeval tudi strah, ki je bil sprožen ob zadnji razpravi o možnih novih obdavčitvah. A v zadnjih tednih smo z več koncev vendarle dobili zagotovila, da ne bo drastičnih ukrepov. Trenutno temu verjamemo, vendar smo na preži. Če se bo karkoli zgodilo, bomo na to opozorili podjetnike."

Zgodba s frekvencami za mobilno tehnologijo 5G je dobila novo žrtveno jagnje. Potem ko je odpoved v BTC že podal nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar in je družba vrnila licence, je svet Agencije za komunikacijska omrežja in storitve predlagal razrešitev direktorice Tanje Muha. S svojimi izjavami naj bi namreč zavajala. Muha je ocenila, da gre pri tem za kršitev zakona.

Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec je oproščen vseh obtožb v primeru Betnava. Tožilstvo je na ponovljenem sojenju zahtevalo triletno zaporno kazen, a je sodišče pritrdilo Krašovčevi obrambi.

Za razburjenje je poskrbela nedavna kraja streliva s tovornjaka Slovenske vojske v Nemčiji. Bila naj bi posledica neustreznega varovanja in pomanjkljivih ukazov. Preiskava še ni končana. Tri pripadnike, ki naj bi bili odgovorni za incident, čaka disciplinski postopek. O tem je med drugim razpravljala parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Člani so imeli na mizi tudi predlog priporočil za okrepitev slovenskega obveščevalno-varnostnega sistema. "Ne nameravamo delati pod časovnim pritiskom, želimo delati čim bolj poglobljeno," je povedal predsednik tega delovnega telesa državnega zbora Matej Tonin.

Medtem so poslanci SDS zahtevali sklic nujne seje parlamentarnega odbora za notranje zadeve, na kateri bi govorili o ustavitvi nezakonitih migracij in ukrepih za učinkovito zaščito naših meja. Ta tema je bila tudi v ospredju obiska notranjega ministra Boštjana Poklukarja v Brežicah. Tamkajšnjemu županu Ivanu Molanu je zatrdil, da bo začasen sprejemno-registracijski center na tem koncu vzpostavljen le ob zaostritvi razmer. "Na področju občine Brežice v tem trenutku ne poteka glavna migracijska pot, zato ni potrebe po vzpostavitvi kakršnihkoli dodatnih kapacitet." Molan je ob tem poudaril pomen komunikacije. "Zelo pomembno je to, da je minister zagotovil, da bomo v prihodnosti o vsem dogajanju najprej obveščeni v lokalni skupnosti. Menim, da je pravi način, da sodelujemo."

Umrla je Katarina Bajuk, žena nekdanjega predsednika vlade, finančnega ministra in predsednika NSi Andreja Bajuka. Oba sta kot otroka in vojna begunca prebegnila v Argentino, kjer sta se tudi spoznala. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Bajukova je bila po izobrazbi profesorica angleškega jezika in literature, v ZDA je magistrirala iz španske književnosti.

Cerkev med nami

Škof Andrej Glavan je ob dopolnjenem 75. letu starosti papežu Frančišku ponudil odstop z mesta novomeškega ordinarija. Sveti oče ga ni sprejel, to službo mu je podaljšal še za leto dni. Škof Glavan se je v sporočilu duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter vernikom priporočil v molitev. Povabil je tudi k molitvi za svojega naslednika.

Družba in kultura

V Ljubljani se je nadaljevalo sojenje proti patru Tadeju Strehovcu. Ker se zavzema za nerojene, se mora zdaj braniti pred obtožbami o javnem spodbujanju in razpihovanju sovraštva in nestrpnosti. Tudi pred drugo obravnavo je pater Strehovec nagovoril udeležence shoda, ki ga je pripravila koordinacija Mi ne sodimo, mi pomagamo. Svoje misli sta z zbranimi, bilo jih je približno 350, delili tudi predstavnica Zavoda Živim Katarina Nzobandora in vodja Zavoda Božji otroci Valentina Pikelj. "Pričakujem, da bo do 16. januarja, ko bo prihodnja obravnava, sodišče pridobilo relevantne podatke, na osnovi katerih bo izreklo oprostilno sodbo ter tako zaščitilo svobodo izražanja in zavzemanje za temeljne pravice, pravice do verske svobode oziroma pravice do zaščite življenja nerojenih in rojenih otrok," nam je pater Strehovec povedal po drugi obravnavi.

Patra Strehovca ter novinarja Jožeta Možino in zgodovinarja Jožeta Dežmana, ki sta bila pred meseci tarča pogroma zaradi oddaje Intervju na Televiziji Slovenija, v kateri sta govorila o vprašanjih polpretekle zgodovine, je podprlo civilno gibanje Prebudimo Slovenijo. S posebno izjavo se je zavzelo za dosledno spoštovanje ustavno zagotovljenih pravic do svobode misli, govora in veroizpovedi ter protestiralo proti omejevanju svobode, kakršno se kaže v omenjenih primerih. "Gre za izrabo politične moči, ki hoče s pritiski in vprašljivimi sodnimi postopki utišati idejne nasprotnike," je opozoril Jože Kurinčič. Civilno gibanje Prebudimo Slovenijo je izjavo potrdilo na tradicionalnem zboru kristjanov in ljudi dobre volje, ki ga je prejšnjo soboto gostil Zavod svetega Stanislava v Ljubljani. Tokratno srečanje je bilo namenjeno demokraciji v medijih, o tem so govorili novinarji in publicisti Peter Jančič, Bogomir Štefanič, Boštjan M. Turk, Erika Jazbar in Martin Nahtigal. Štefanič je pozval k oblikovanju solidarnostne mreže za pomoč posameznikom, ki bi se znašli v podobnem položaju kot pater Strehovec ter Možina in Dežman. "Zdi se, da je pri sedanji konstelacija političnih zvezd nekaterim krogom očitno poblisnila ideja, da bi v tem obdobju porezali tiste glave, ki štrlijo in sistematično opozarjajo na ta vprašanja. To je težko dokazati ampak neka splošna klima je takšna." "Slovenija se je demokratizirala na institucionalni ravni, sedaj se pa mora demokratizirati še na sistemski ravni, sistemski ravni od gospodarstva do politike in medijev. Kdaj se bo to zgodilo, ne vem, ni potrebe, da se mudi, to so dolgotrajni procesi, ki se gradijo v desetletjih," pa je menila Jazbarjeva.

Sožitje v družini, medgeneracijski dialog in dejavno sobivanje v spoštovanju so bili medtem v ospredju 15. vseslovenskega srečanja kmetov. V čast svojemu zavetniku, blaženem Antonu Martinu Slomšku, so se prejšnjo nedeljo zbrali na Ponikvi in Slomu. Zahvalno bogoslužje je vodil nadškof Alojz Uran. V pridigi je med drugim poudaril, da smo kristjani dolžni pravilno odgovoriti na vprašanje biti ali imeti. "Norost je imeti za temeljni cilj življenja kopičenje bogastva," je bil jasen nadškof Uran. Spomnil je na Jezusove besede, s katerimi obsoja človekovo pretirano navezanost na denar in dobrine, ter posvaril pred skopuštvom.

K spremljanju ločenih v Cerkvi in njihovem vključevanju v skupine so medtem pozvali udeleženci drugega vseslovenskega srečanja ločenih prejšnjo soboto pri svetem Jožefu v Ljubljani. "Lani je bilo veliko solza ravno zaradi tega, ker so ljudje mislili, da jih je Cerkev izobčila, izločila, in so potem na srečanju dobili potrditev, da temu ni tako," je povedala članica skupnosti Srce Karmen Kristan. Sveto mašo ob tej priložnosti je daroval nadškof Marjan Turnšek.

Kip nadangela Mihaela znova bdi nad Piranom. Na vrh zvonika cerkve svetega Jurija ga je v ponedeljek previdno dvignil helikopter Slovenske vojske. Pred tem je obnovljeni kip varuha mesta ves prejšnji konec tedna stal na Tartinijevem trgu, kjer so si ga ljudje lahko ogledali od blizu. Kip nadangela Mihaela, ki z vrha zvonika piranske župnijske cerkve vse od leta 1769 kaže smer vetra in napoveduje vreme, je načel zob časa, moral je skozi roke restavratorjev. Po dveh mesecih del so domačini kip iz bakrene pločevine v soboto znova pozdravili v svoji sredi. Ob tem so pripravili slovesnost, med katero ga je blagoslovil koprski škof Jurij Bizjak. Župnik v Piranu Zorko Bajc ni skrival zadovoljstva. "Vesel sem, da je nadangel Mihael nazaj, da je obnovljen in okrepljen ter da se bo znova lahko boril z vetrovi in nas bo varoval." Bajc je priznal, da se je malo bal, kako bodo kip dvignili na njegovo običajno domovanje, saj je bilo delo zelo zahtevno. Zahvalil se je ekipi, ki je izvedla akcijo.

Slovenska pisatelja Anja Štefan in Slavko Pregl sta se uvrstila med nominirance za spominsko nagrado Astrid Lindgren. To je prestižna priznanje, ki jo avtorjem in ilustratorjem mladinske književnosti, pripovedovalcem pravljic ter promotorjem branja podeljuje Švedski svet za umetnost. Dobitnik bo znan aprila prihodnje leto na knjižnem sejmu v Bologni v Italiji.

Šport

Tomaž Kavčič ni več selektor slovenske nogometne reprezentance. Odnesli so ga slabi rezultati v ligi narodov. Slovenci so v tem tekmovanju izgubili kar tri zaporedne dvoboje, med drugim prejšnjo soboto proti Norveški z 0:1. V torek so naši fantje remizirali s Ciprom, rezultat je bil 1:1, kar pomeni, da so v svoji skupini za zdaj osvojili vsaj točko. Slovenske nogometaše zadnji preizkušnji v ligi narodov čakata v novembru, kdo jih bo vodil, še ni znano.

Oči športnih navdušencev so bile v minulem tednu uprte čez veliko lužo. V ZDA se je namreč začela 73. sezona lige NBA. Zanimiva je tudi za slovenske ljubitelje igre pod košema, saj se v njej med drugim prvič preizkuša 19-letni čudežni deček Luka Dončić. V premiernem nastopu v dresu Dallasa je igral proti Phoenixu, kjer si trenerski kruh služi naš nekdanji košarkarski selektor Igor Kokoškov. Na parketu je bil 31 minut ter v tem času, dosegel je 10 točk, 8 skokov in 4 podaje. Razočaral je z izgubljenimi žogami in tudi z metom. Priznal je, da dvoboja, ki ga je njegova ekipa izgubila s 121:100, ni odigral najbolje in da lahko pokaže precej več. "To je bila prva tekma. Še 81 jih je. Treba je gledati naprej," je povedal Dončić po svojem debiju v najmočnejši košarkarski ligi na svetu. Kot je dodal, je vedno sanjal o tem, kar počne zdaj.

Svoje sanje v ligi NBA medtem že dolgo živi še en Slovenec Goran Dragić. Tudi njegova ekipa je novo sezono začela s porazom. Orlando je Miami ugnal s 104:101. Dragić je v 32 minutah vpisal 26 točk, zbral je še po štiri podaje in skoke ter eno blokado.

S Severne se ozrimo še na Južno Ameriko. Buenos Aires je namreč gostil mladinske olimpijske igre. Slovenija se je od tam vrnila s tremi zlatimi odličji, dvema srebrnima in šestimi bronastimi. Vodja naše odprave Borut Kolarič je zadovoljen. "Vsekakor smo izjemno presenečeni nad uspehi mladih športnikov. Nismo dvomili vanje, a vseeno je bera 11 kolajn več, kot smo pričakovali." Za slovenske športne so bučno navijali tudi naši rojaki v Argentini.

Lokalne volitve

Tudi uradno smo vstopili v kampanjo pred lokalnimi volitvami. Mesec dni bo v znamenju številnih dogodkov, na katerih bodo županski in svetniški kandidati skušali pridobiti naklonjenost, ki jim bo 18. novembra prinesla dovolj glasov. V mestnih občinah je največ zanimanja za županski stolček v Mariboru, kjer so ob izteku roka za vlaganje našteli 18 kandidatur. Po drugi strani bo imel v Murski Soboti aktualni prvi mož le enega izzivalca. Resen boj je pričakovati v Ljubljani, kjer se bo pomerilo 10 kandidatov. In prevladujoče teme? »Vsaka občina bo imela svoje teme, svojo specifiko. Menim pa, da bo vse bolj vezano na neko lokalno problematiko. Ne pričakujem, da bi ta lokalna kampanja delovala kot nekaj, kar bi odpiralo neke splošne teme na nacionalni ravni, predvsem ne pričakujem nekih ideoloških delitev, ampak menim, da bo to tekma nekih posameznikov, ki obljubljajo boljšo kanalizacijo, boljše pešpoti, projekte, ki so vezani na evropska sredstva, spremembo občinskih aktov in tako naprej,« je pojasnil politični analitik Alem Makusti.

 

Politika in gospodarstvo

Če kmalu ne bo podpisan sporazum, nas utegne pred koncem leta doleteti splošna stavka javnega sektorja. Pristojni sindikati so že sprejeli sklep o začetku priprav nanje. Vlada je nato začela pogajanja z njimi, pred tem je sprejela izhodišča, a teh niso podprli ministri iz vrst stranke SAB.

//

Za 5. december je medtem stavko in zaostrovanje svojih aktivnosti napovedal Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Ocenjujejo namreč, da bi vlada še naprej rada varčevala na plečih zaposlenih v tej panogi. Odločitev je sledila sestanku vseh zdravstvenih sindikatov z resornim ministrom Samom Fakinom, ki ni prinesel konkretnih dogovorov.

//

Privatizacija naše največje banke je stopila v zadnje dejanje. NLB in SDH sta objavila namero za prvo javno ponudbo delnic na ljubljanski in londonski borzi. Dokument pomeni uradno najavo prodaje vsaj 50 odstotkov plus ene obstoječe delnice in največ 75 odstotkov minus ene delnice. A to še ni prodajni prospekt. Ta bo objavljen, ko bo znan razpon cene delnice. Določil ga bo SDH, če njegovi nadzorniki tega ne bodo želeli, bo to storila vlada kot skupščina SDH. Naslednje pomembne korake v postopku prodaje NLB je pričakovati že prihodnji teden. Če bo tokrat šlo gladko, bodo kupci lahko naročila za nakup delnic NLB oddali v začetku novembra. »Mislim, da zdaj res ni več poti nazaj. Če bomo tudi tokrat ustavili privatizacijo in prodajo največje državne banke, nas noben vlagatelj ne bo več jemal resno,« je v pogovoru za naš radio ugotavljal ekonomist Matej Lahovnik.

//

Prah je dvignila tudi novica, da Pipistrel proizvodnjo letal seli iz Ajdovščine v Gorico. Ali bo temu sledil tudi razvoj, ustanovitelj podjetja Ivo Boscarol še ni želel razkriti. A poudaril je, da ne namerava čakati, da bi ga nacionalizirali. Kot je znano, je s tem zagrozil poslanec Levice Miha Kordiš. Ker njegovih izjav ni obsodil nihče od visokih politikov, Boscarol to razume kot usklajeno politično akcijo, ki se bo prej sli slej zgodila. »Pravijo, naj gredo podjetja, ki se ne želijo podrediti, ven. Prav. Saj bomo tudi šli. A ne vem, kdo bo potem v Sloveniji polnil malho za vse socialne ideje, ki prihajajo iz temne strani meseca.« V Klubu slovenskih podjetnikov razumejo Boscarolovo odločitev. Po besedah izvršnega direktorja Gorana Novkovića to kaže, da v Sloveniji ni tako vzornih pogojev za podjetništvo, kot jih želijo predstaviti nekateri. »Verjetno je k temu prispeval tudi strah, ki je bil sprožen ob zadnji razpravi o možnih novih obdavčitvah. A v zadnjih tednih smo z več koncev vendarle dobili zagotovila, da ne bo drastičnih ukrepov. Trenutno temu verjamemo, vendar smo na preži. Če se bo karkoli zgodilo, bomo na to opozorili podjetnike.«

//
Zgodba s frekvencami za mobilno tehnologijo 5G je dobila novo žrtveno jagnje. Potem ko je odpoved v BTC že podal nekdanji minister
za javno upravo Boris Koprivnikar in je družba vrnila licence, je svet Agencije za komunikacijska omrežja in storitve predlagal razrešitev direktorice Tanje Muha. S svojimi izjavami naj bi namreč zavajala. Muha je ocenila, da gre pri tem za kršitev zakona.

//

Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec je oproščen vseh obtožb v primeru Betnava. Tožilstvo je na ponovljenem sojenju zahtevalo triletno zaporno kazen, a je sodišče pritrdilo Krašovčevi obrambi.

//

Za razburjenje je poskrbela nedavna kraja streliva s tovornjaka Slovenske vojske v Nemčiji. Bila naj bi posledica neustreznega varovanja in pomanjkljivih ukazov. Preiskava še ni končana. Tri pripadnike, ki naj bi bili odgovorni za incident, čaka disciplinski postopek. O tem je med drugim razpravljala parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Člani so imeli na mizi tudi predlog priporočil za okrepitev slovenskega obveščevalno-varnostnega sistema. »Ne nameravamo delati pod časovnim pritiskom, želimo delati čim bolj poglobljeno,« je povedal predsednik tega delovnega telesa državnega zbora Matej Tonin.

//

Medtem so poslanci SDS zahtevali sklic nujne seje parlamentarnega odbora za notranje zadeve, na kateri bi govorili o ustavitvi nezakonitih migracij in ukrepih za učinkovito zaščito naših meja. Ta tema je bila tudi v ospredju obiska notranjega ministra Boštjana Poklukarja v Brežicah. Tamkajšnjemu županu Ivanu Molanu je zatrdil, da bo začasen sprejemno-registracijski center na tem koncu vzpostavljen le ob zaostritvi razmer. »Na področju občine Brežice v tem trenutku ne poteka glavna migracijska pot, zato ni potrebe po vzpostavitvi kakršnihkoli dodatnih kapacitet.« Molan je ob tem poudaril pomen komunikacije. »Zelo pomembno je to, da je minister zagotovil, da bomo v prihodnosti o vsem dogajanju najprej obveščeni v lokalni skupnosti. Menim, da je pravi način, da sodelujemo.«

//

Umrla je Katarina Bajuk, žena nekdanjega predsednika vlade, finančnega ministra in predsednika NSi Andreja Bajuka. Oba sta kot otroka in vojna begunca prebegnila v Argentino, kjer sta se tudi spoznala. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Bajukova je bila po izobrazbi profesorica angleškega jezika in literature, v ZDA je magistrirala iz španske književnosti.

 

Cerkev med nami

Škof Andrej Glavan je ob dopolnjenem 75. letu starosti papežu Frančišku ponudil odstop z mesta novomeškega ordinarija. Sveti oče ga ni sprejel, to službo mu je podaljšal še za leto dni. Škof Glavan se je v sporočilu duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter vernikom priporočil v molitev. Povabil je tudi k molitvi za svojega naslednika.

 

Družba in kultura

V Ljubljani se je nadaljevalo sojenje proti patru Tadeju Strehovcu. Ker se zavzema za nerojene, se mora zdaj braniti pred obtožbami o javnem spodbujanju in razpihovanju sovraštva in nestrpnosti. Tudi pred drugo obravnavo je pater Strehovec nagovoril udeležence shoda, ki ga je pripravila koordinacija Mi ne sodimo, mi pomagamo. Svoje misli sta z zbranimi, bilo jih je približno 350, delili tudi predstavnica Zavoda Živim Katarina Nzobandora in vodja Zavoda Božji otroci Valentina Pikelj. »Pričakujem, da bo do 16. januarja, ko bo prihodnja obravnava, sodišče pridobilo relevantne podatke, na osnovi katerih bo izreklo oprostilno sodbo ter tako zaščitilo svobodo izražanja in zavzemanje za temeljne pravice, pravice do verske svobode oziroma pravice do zaščite življenja nerojenih in rojenih otrok,« nam je pater Strehovec povedal po drugi obravnavi.

//

Patra Strehovca ter novinarja Jožeta Možino in zgodovinarja Jožeta Dežmana, ki sta bila pred meseci tarča pogroma zaradi oddaje Intervju na Televiziji Slovenija, v kateri sta govorila o vprašanjih polpretekle zgodovine, je podprlo civilno gibanje Prebudimo Slovenijo. S posebno izjavo se je zavzelo za dosledno spoštovanje ustavno zagotovljenih pravic do svobode misli, govora in veroizpovedi ter protestiralo proti omejevanju svobode, kakršno se kaže v omenjenih primerih. »Gre za izrabo politične moči, ki hoče s pritiski in vprašljivimi sodnimi postopki utišati idejne nasprotnike,« je opozoril Jože Kurinčič. Civilno gibanje Prebudimo Slovenijo je izjavo potrdilo na tradicionalnem zboru kristjanov in ljudi dobre volje, ki ga je prejšnjo soboto gostil Zavod svetega Stanislava v Ljubljani. Tokratno srečanje je bilo namenjeno demokraciji v medijih, o tem so govorili novinarji in publicisti Peter Jančič, Bogomir Štefanič, Boštjan M. Turk, Erika Jazbar in Martin Nahtigal. Štefanič je pozval k oblikovanju solidarnostne mreže za pomoč posameznikom, ki bi se znašli v podobnem položaju kot pater Strehovec ter Možina in Dežman. »Zdi se, da je pri sedanji konstelacija političnih zvezd nekaterim krogom očitno poblisnila ideja, da bi v tem obdobju porezali tiste glave, ki štrlijo in sistematično opozarjajo na ta vprašanja. To je težko dokazati ampak neka splošna klima je takšna.« »Slovenija se je demokratizirala na institucionalni ravni, sedaj se pa mora demokratizirati še na sistemski ravni, sistemski ravni od gospodarstva do politike in medijev. Kdaj se bo to zgodilo, ne vem, ni potrebe, da se mudi, to so dolgotrajni procesi, ki se gradijo v desetletjih,« pa je menila Jazbarjeva.

//

Sožitje v družini, medgeneracijski dialog in dejavno sobivanje v spoštovanju so bili medtem v ospredju 15. vseslovenskega srečanja kmetov. V čast svojemu zavetniku, blaženem Antonu Martinu Slomšku, so se prejšnjo nedeljo zbrali na Ponikvi in Slomu. Zahvalno bogoslužje je vodil nadškof Alojz Uran. V pridigi je med drugim poudaril, da smo kristjani dolžni pravilno odgovoriti na vprašanje biti ali imeti. »Norost je imeti za temeljni cilj življenja kopičenje bogastva,« je bil jasen nadškof Uran. Spomnil je na Jezusove besede, s katerimi obsoja človekovo pretirano navezanost na denar in dobrine, ter posvaril pred skopuštvom.

//
K spremljanju ločenih v Cerkvi in njihovem vključevanju v skupine so medtem pozvali udeleženci drugega vseslovenskega srečanja ločenih prejšnjo soboto pri svetem Jožefu v Ljubljani. »Lani je bilo veliko solza ravno zaradi tega, ker so ljudje mislili, da jih je Cerkev izobčila, izločila, in so potem na srečanju dobili potrditev, da temu ni tako,« je povedala članica skupnosti Srce Karmen Kristan. Sveto mašo ob tej priložnosti je daroval nadškof Marjan Turnšek.

//

Kip nadangela Mihaela znova bdi nad Piranom. Na vrh zvonika cerkve svetega Jurija ga je v ponedeljek previdno dvignil helikopter Slovenske vojske. Pred tem je obnovljeni kip varuha mesta ves prejšnji konec tedna stal na Tartinijevem trgu, kjer so si ga ljudje lahko ogledali od blizu. Kip nadangela Mihaela, ki z vrha zvonika piranske župnijske cerkve vse od leta 1769 kaže smer vetra in napoveduje vreme, je načel zob časa, moral je skozi roke restavratorjev. Po dveh mesecih del so domačini kip iz bakrene pločevine v soboto znova pozdravili v svoji sredi. Ob tem so pripravili slovesnost, med katero ga je blagoslovil koprski škof Jurij Bizjak. Župnik v Piranu Zorko Bajc ni skrival zadovoljstva. »Vesel sem, da je nadangel Mihael nazaj, da je obnovljen in okrepljen ter da se bo znova lahko boril z vetrovi in nas bo varoval.« Bajc je priznal, da se je malo bal, kako bodo kip dvignili na njegovo običajno domovanje, saj je bilo delo zelo zahtevno. Zahvalil se je ekipi, ki je izvedla akcijo.

//

Slovenska pisatelja Anja Štefan in Slavko Pregl sta se uvrstila med nominirance za spominsko nagrado Astrid Lindgren. To je prestižna priznanje, ki jo avtorjem in ilustratorjem mladinske književnosti, pripovedovalcem pravljic ter promotorjem branja podeljuje Švedski svet za umetnost. Dobitnik bo znan aprila prihodnje leto na knjižnem sejmu v Bologni v Italiji.

 

Šport

Tomaž Kavčič ni več selektor slovenske nogometne reprezentance. Odnesli so ga slabi rezultati v ligi narodov. Slovenci so v tem tekmovanju izgubili kar tri zaporedne dvoboje, med drugim prejšnjo soboto proti Norveški z 0:1. V torek so naši fantje remizirali s Ciprom, rezultat je bil 1:1, kar pomeni, da so v svoji skupini za zdaj osvojili vsaj točko. Slovenske nogometaše zadnji preizkušnji v ligi narodov čakata v novembru, kdo jih bo vodil, še ni znano.

//

Oči športnih navdušencev so bile v minulem tednu uprte čez veliko lužo. V ZDA se je namreč začela 73. sezona lige NBA. Zanimiva je tudi za slovenske ljubitelje igre pod košema, saj se v njej med drugim prvič preizkuša 19-letni čudežni deček Luka Dončić. V premiernem nastopu v dresu Dallasa je igral proti Phoenixu, kjer si trenerski kruh služi naš nekdanji košarkarski selektor Igor Kokoškov. Na parketu je bil 31 minut ter v tem času, dosegel je 10 točk, 8 skokov in 4 podaje. Razočaral je z izgubljenimi žogami in tudi z metom. Priznal je, da dvoboja, ki ga je njegova ekipa izgubila s 121:100, ni odigral najbolje in da lahko pokaže precej več. »To je bila prva tekma. Še 81 jih je. Treba je gledati naprej,« je povedal Dončić po svojem debiju v najmočnejši košarkarski ligi na svetu. Kot je dodal, je vedno sanjal o tem, kar počne zdaj.

//

Svoje sanje v ligi NBA medtem že dolgo živi še en Slovenec Goran Dragić. Tudi njegova ekipa je novo sezono začela s porazom. Orlando je Miami ugnal s 104:101. Dragić je v 32 minutah vpisal 26 točk, zbral je še po štiri podaje in skoke ter eno blokado.

//

S Severne se ozrimo še na Južno Ameriko. Buenos Aires je namreč gostil mladinske olimpijske igre. Slovenija se je od tam vrnila s tremi zlatimi odličji, dvema srebrnima in šestimi bronastimi. Vodja naše odprave Borut Kolarič je zadovoljen. »Vsekakor smo izjemno presenečeni nad uspehi mladih športnikov. Nismo dvomili vanje, a vseeno je bera 11 kolajn več, kot smo pričakovali.« Za slovenske športne so bučno navijali tudi naši rojaki v Argentini.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika
Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...