Ko v levji kletki poveš, da si z Radia Ognjišče ...

Naš pogled 30. 10. 2018, 14:30 Marta Jerebič

Prejšnji torek sem se na Filozofski fakulteti udeležila okrogle mize z naslovom Jezik in spol. To je bila prva javna razprava, potem ko je pred pol leta senat te fakultete sprejel sklep, ki za tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol, nato pa naj bi se moški in ženski slovnični spol določala izmenično.

Tak ukrep je že pred več leti sprejela Fakulteta za socialno delo, na Fakulteti za družbene vede ga je, kot je sama dejala, ’zakuhala’ dekanja Monika Kalin Golob, a ker se je to zgodilo po Filozofski fakulteti, je to ostalo neopaženo. Zanimiva pa je bila opazka dekanje, da so sklepu nasprotovali študentje FDV.

Okrogla miza je bila po pričakovanju pripravljena tako, da so besedo večinoma dobili zagovorniki izmenične rabe moškega in ženskega spola. Jasno proti temu se je med povabljenimi govorniki izrazila samo ena profesorica, ki je svojo odločitev zagovarjala z jezikoslovnega vidika. Je pa treba zagovornike sklepa FF pohvaliti vsaj za to, da so priznali, da gre za politično-ideološko odločitev. Eden od njih je bil celo tako pošten, da je povedal, kako gre za ideološki boj, ki gre v napačno smer. Zatiranje žensk, seksizem, zagotavljanje pravic ženskam in njihovo spoštovanje namreč ne moremo reševati s poseganjem v sam jezikovni sistem. Sedaj smo v stanju, ko se jezikoslovna raba določa z vidika moči, kot je jasno povedal prof. Boris A. Novak, ki ne podpira tovrstnih dekretov in nostalgije po času, ko so normativno urejali jezik.

Razprava je bila tako na trenutke kar precej polemična in povsem ideološko obarvana. Oseba v publiki nas je poučila z naslednjimi besedami: »Samo toliko, da razčistimo – spolov je neskončno.« In požela velik aplavz.

Včasih je veljalo, da je Fakulteta za družbene vede ideološka, v torek pa sem dobila zelo slab občutek, da tudi Filozofska fakulteta postaja zastrašujoče ideološka celo pri predmetih, ki naj z ideologijo ne bi imeli nič.

Zagovorniki sklepa FF so sprva sicer govorili o tem, da se ukrep tiče le notranjih pravnih aktov fakultete, a eden od njih je izrazil željo, da bi se ženski oziroma moški slovnični spol kot nevtralni izmenično uporabljal tudi v slovenski zakonodaji oziroma pravu. In požel velik aplavz.

V takem ozračju rabiš kar nekaj poguma, da se oglasiš in poveš svoje mnenje. Pa sem ob redkih somišljenikih, ki so se upali oglasiti, vseeno zbrala pogum, dvignila roko in iz prve roke izkusila, kaj pomeni biti kristjan v javnosti v Sloveniji.

Ko sem povedala, da sem z Radia Ognjišče, se je pred mano odvrtel tipičen filmski prizor, ko nekdo stopi v sobo in pogovor utihne. Mnogi v nabito polni predavalnici 2 so slišno zajeli sapo, potem pa je začelo kar vršati, s posnetka je slišati celo posmehovanje in govor drugih, ko sem imela besedo jaz.

Povedala sem svoje mnenje, da se ustvarja le zmeda. Začne se s pravilniki, potem zakonodajo, kaj bodo pa naredili recimo z osnovnošolskimi učbeniki. Zakaj bi ustvarjali zmedo pri otrocih, ko pa je problem zatiranja žensk na drugi ravni – na milijone deklic po svetu recimo nima dostopa do izobrazbe. Ta problem bi morali reševati …

Zanimivo je, kako so drugi poželi aplavz, ko so govorili, da je treba odpraviti zatiranje žensk itd., ko pa sem to povedala jaz s primerom nedostopa do izobrazbe na milijone deklic po svetu, pa so začeli govoriti vsepovprek. Toliko o strpnosti tistih, ki pozivajo k strpnosti. Ali, kot je za naš radio povedal Boris A. Novak: »Edino, kar je popolnoma jasno (v tej razpravi op. avtorja), je, da prihaja do medsebojnega izključevanja, da po eni strani zagovornice, zagovorniki tega ukrepa vse, ki izražajo pomisleke, označujejo za sovražni govor.«

Kakorkoli, požela sem skromen aplavz. Ko smo odhajali ven, pa se mi je neka starejša gospa zahvalila, da sem se oglasila.

Na okrogli mizi je bilo veliko govora o tem, kako ljudi kategoriziramo v 2 spola, moškega in ženskega, ter kakšno stisko povzročamo spolno nebinarnim osebam.

Naj ob tem povem svojo izkušnjo o tem, kakšno stisko so doživljale osebe, ker sem nedavno na nekem bazenu pomotoma šla v moško garderobo, ker nisem opazila znakov, poleg tega so bile omarice proste samo v tistem prostoru. Ravno takrat sta v sobo prišla dva moška. Eden se je obrnil in šel ven pogledat na oznake, ali je v pravi garderobi, drugi je bil tudi povsem zmeden. In se vračamo k mojemu argumentu. Zakaj bi ustvarjali zmedo?

Kakorkoli, s fakultete sem vseeno odšla vsaj nekoliko potolažena, saj zaenkrat napisi na WC-jih jasno in dovolj opazno opozarjajo na ’ženski WC’ in ’moški WC’, kar pa ponekod po svetu ni več samoumevno.