AVDIO: SLS bo na jutrišnjem kongresu dobila novo vodstvo

Slovenija | 28.09.2018, 15:30 Andrej Šinko

Najstarejša slovenska stranka SLS, ki so jo v preteklosti pretresala notranja nesoglasja, že dvakrat pa je ostala pred vrati parlamenta, želi s prenovitvenim kongresom znova pridobiti pomembno vlogo v političnem prostoru. V soboto bo stranka dobila novo vodstvo, za predsedniški položaj se poteguje tudi nekdanji prvi mož SLS Marjan Podobnik.

Izredni volilni in prenovitveni kongres z naslovom »Mi smo družina« bo potekal jutri v Novem mestu. Med drugim bo namenjen izvolitvi novega vodstva, saj SLS od parlamentarnih volitev 3. junija, ko je predsednik Marko Zidanšek odstopil zaradi slabega volilnega izida, deluje brez vodstva s polnimi pooblastili.

Delegati bodo na kongresu, ki ga v stranki vidijo kot vrhunec spravnega procesa, volili novega predsednika in podpredsednike stranke. Za predsedniški položaj se potegujeta nekdanji dolgoletni prvi mož stranke Marjan Podobnik, ki se v boj za predsedniški stolček podaja po vrnitvi v stranko, iz katere so ga pred dvema letoma izključili, ter predsednik občinskega odbora SLS Vransko in svetovalec generalnega direktorja UKC Maribor Janez Lencl.

Za tri podpredsedniška mesta pa je osem kandidatov, med njimi kandidatka na lanskih predsedniških volitvah Suzana Lara Krause in Modest Motaln, ki ga je vodstvo stranke nagovarjalo h kandidaturi za predsedniški položaj, a se zanj ni odločil.

Na kongresu v stranki pričakujejo okrog 500 ljudi. Poleg okrog 200 delegatov, ki so potrdili udeležbo, so namreč v SLS na kongres povabili vse, ki bi želeli soustvarjati prihodnost stranke, je pojasnil v. d. predsednika Primož Jelševar, ki je vodenje SLS prevzel po Zidanškovem odstopu. Povabili so tudi predstavnike drugih političnih strank, udeležbo pa je med drugim potrdil predsednik NSi Matej Tonin in predsedniki nekaterih zunajparlamentarnih strank.

Povabili so tudi predstavnike Evropske ljudske stranke in drugih sestrskih evropskih strank, prek videa pa bo udeležence kongresa nagovoril tudi vodja EPP Manfred Weber.

Najstarejša slovenska stranka želi s prenovo znova do stare slave

Po Jelševarjevih besedah namreč želijo SLS narediti tako veliko, kot so ljudske stranke v drugih uspešnih evropskih državah. Prepričan je, da se lahko stranka v prihodnosti ne le vrne v parlament, pač pa tudi prevzame najodgovornejše funkcije v državi. Slovenija namreč po mnenju mnogih potrebuje močno SLS, ki bo v prihodnosti »dala možnost normalne in gospodarsko usmerjene vlade«, je poudaril Jelševar.

Zato po njegovih besedah mnogi pozitivno ocenjujejo spravni proces v SLS, ki se je začel po Zidanškovem odstopu. Potem ko so stranko več let pretresala notranja nesoglasja, so po Jelševarjevih besedah v štirih mesecih dosegli, kar se je mnogim zdelo nemogoče: »Roke so si podajali ljudje, ki so bili desetletja ali pa še dlje na različnih programskih stališčih.«

Marjan Podobnik po 18 letih najverjetneje znova na čelo SLS

Eden tistih, ki so se na Jelševarjevo povabilo vrnili v SLS, je tudi Marjan Podobnik, ki je SLS vodil med letoma 1992 in 2000, leta 2016 pa so ga po sporu z Zidanškom iz nje izključili. Kot je pojasnil za STA, se je v SLS ponovno včlanil »po več pogovorih sedanjih in nekdanjih nosilcev SLS v zelo konstruktivnem ozračju in ob aktivnem prizadevanju več predstavnikov sedanjega vodstva za spravo in sodelovanje v SLS«.

Za kandidaturo za predsedniško funkcijo pa se je, kot je dejal, odločil »na številna prigovarjanja in prošnje«, potem ko soglasja niso dali nekateri vidni člani SLS, ki so jih v stranki nagovarjali h kandidaturi. Podobnik pričakuje, da bodo po kongresu oblikovali ambiciozno ekipo ekipo in program, ki bo ponudil odgovore na ključna vprašanja.

Po pričakovanju Podobnika v soboto čaka gladka zmaga proti javnosti dokaj neznanemu Lenclu, ki se po informacijah iz stranke doslej ni veliko izpostavljal. Jelševar izida volitev na kongresu kljub temu ne želi napovedovati. »Kongres mora narediti svoje,« je dejal, obenem pa izrazil pričakovanje, da »se bo v prihodnje delalo precej bolj povezano«. Tako se mora nadaljevati tudi spravni proces v SLS, saj ta na sobotnem kongresu po njegovih besedah še ne bo končan.

Stranka pričakovanju dobrega rezultata na lokalnih volitvah

Sobotni kongres bo namenjen tudi predstavitvi kandidatov za župane in občinske svetnike iz vrst SLS. Čeprav je stranka leta 2014 izpadla iz parlamenta in ji tudi letos ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga, pa še vedno ostaja močna na lokalni ravni in ima med vsemi strankami največ županov. Na zadnjih volitvah je bilo namreč na listi SLS ali z njeno podporo izvoljenih 48 županov, imajo pa tudi več kot 400 občinskih svetnikov.

V. d. predsednika pričakuje, da bo SLS tudi na letošnjih lokalnih volitvah ta primat vsekakor obdržala. Za lokalne volitve namreč veljajo drugačne zakonitosti kot za državnozborske. Tukaj ni neke kampanje, ampak ljudje skozi štiri leta ocenjujejo tiste, ki jih poznajo, na podlagi preteklega dela. Ker so kandidati SLS po njegovem prepričanju to predvolilno kampanjo v zadnjih štirih letih zelo dobro opravili, Jelševar na lokalnih volitvah pričakuje zelo dober rezultat.

Čeprav je SLS uspešna na lokalni ravni, ima pa tudi poslanca v Evropskem parlamentu, je leta 2014 na državnozborskih volitvah ostala tik pod parlamentarnim pragom. Tudi na letošnjih parlamentarnih volitvah stranki, ki je v volilni kampanji med drugim stavila na protibegunsko retoriko, ni uspel ponoven preboj v državni zbor, saj jo so podprli manj kot štirje odstotki volivcev. Največji uspeh v svoji zgodovini je SLS sicer zabeležila leta 1996, ko je pod vodstvom Marjana Podobnika dobila skoraj 20-odstotno podporo.

SLS je sicer najstarejša stranka v slovenskem političnem prostoru. Uradno je bila kot Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka ustanovljena leta 1988, leta 1992 pa se je preimenovala v SLS. Leta 2000 se je združila združila s Slovenskimi krščanskimi demokrati v SLS+SKD, leto pozneje pa se spet preimenovala v SLS. Stranka ima sicer že od leta 1992 stabilno število članov, okrog 12.500.