Škof Šuštar mladim: Prinašajte Jezusa v vse kotičke življenja, vse odnose in vse vaše delovanje

| 15.09.2018, 19:48 Rok Mihevc

Šest tisoč mladih, večina slovenskih škofov in 150 duhovnikov je pri cistercijanskem samostanu v Stični zbranih na tradicionalnem narodnem srečanju katoliške mladine.

Na 37. festivalu Stična mladih so ob letošnjem geslu dogodka Ne boj se! razmišljali o tem, česa jih je strah in kako to preseči. Marija se je ob obisku angela Gabrijela pogumno začela pogovarjati z njim in spraševati tisto, kar ji ni bilo jasno ali razumljivo. Organizatorji Stične mladih so na temo gesla Ne boj se! pripravili bogat program, kar 21 različnih delavnic in tržnico stojnic, vse skupaj pa bodo sklenili s koncertom. Utrip dogajanja ste lahko dopoldne v živo spremljali tudi na valovih Radia Ognjišče.

Nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja

Dragi mladi prijatelji, fantje in dekleta, dragi bratje škofje in duhovniki, redovnice in redovniki; brateje in sestre!

1. DOGODEK

Gospod nas je zbral danes na Stično mladih 2018, na ta čudoviti dogodek, pomemben za Cerkev, za narod, za vsakega izmed nas, ki smo tukaj – zbrani okrog stare cistercijanske opatije, ki je znamenje Boga med ljudmi. Poglejte, koliko nas je! In tu se takole zbiramo že 37 let. Kako je to velik dogodek srečanja mladih z Bogom, s Cerkvijo, z vero, z ljubeznijo in delom številnih prostovoljcev; to je srečanje z zgodovino, o kateri nam govorijo samostanski zidovi in molitev v meniškem koru.

V ta dogodek sva vključena jaz in ti, ki sva danes tukaj. Za vsakogar je bila potrebna neka priprava, da smo sedaj skupaj. Potreben je bil nei razlog: ZAKAJ SEM PRIŠEL. Povabim vas, mladi bratje in sestre, da se sedaj v tihoti srca vprašate: Saj res, zakaj pa sem danes prišel sem v Stično? Mislim, da nihče ni prišel slučajno ali po pomoti; vsak ima neki razlog – prav je, da si ga v srcu priznamo. Vsak je prišel, da bi se nekaj zgodilo, da bi se srečal...; s prijatelji, sošolci, z drugimi župnijskimi skupinami, da bi doživeč, dogajanje v Stični, da bi se srečal z Bogom. – v skupnosti vernikov, v molitvi, v glasbi, delavnicah, pri maši, v spovedi... Če je najpomembnejši tisti trenutek, ki ga sedaj živiš, ne tisti iz preteklosti ali tisti v prihodnosti; je torej tudi to današnje dogajanje poseben dogodek, posebna točka v svetu in zgodovini...

V evangeliju smo poslušali o posebnem DOGODKU, ki je postal središče sveta in središče zgodovine. Kateri datuma zapišemo danes v dnevnik: 15. 9.9 2018. Po tem dogodku štejemo as: pred Kristusom – in po Kristusu. Dogodilo se je v mestecu Nazaret v Galileji (tam blizu – slišimo o nemirih v Izraelu in v Siriji). Tam je živela Marija, mlado dekle, najstnica; bila je zaročena in je načrtovala z Jožefom družino. Prav v tej svoji mladosti, nam je Marija zelo blizu. Poglejmo jo v njenih odnosih z Bogom in ljudmi... Pogosto jo gledamo na slikah v Božji slavi, kot Božjo Mater in Kraljico nebes in zemlje... Danes jo glejmo kot mlado dekle, ki se pripravlja na življenje. V tej situaciji jo je obiskal Bog, Gospodov angel.

2. POZDRAVLJENA – MILOSTI POLNA

Bog je to dekle iz Nazareta, zaročeno z Jožefom, nagovoril po imenu: »Pozdravljena Marija, Zdrava Marija... Milosti polna.« Kolikokrat zmolimo »Zdravo Marijo« v naši vsakdanji molitvi. Prav je, da se nekoliko ustavimo in pomislimo, kaj vse te besede pomenijo. Nagovor je oseben in po imenu. Tudi mi smo nagovorjeni, poklicani od Boga osebno, po imenu. Ta nagovor je sočuten, lep in prijazen. Včasih se kdo boji, da bi ga Boh poklical, kot da bi mu hotel kaj vzeti ali ga okregati. Ne, Gospod kliče z ljubeznijo, kot smo bili nežno poklicani danes v Stično. V Božjih besedah se čuti ljubeznivost, skrb in veselje nad srečanjem. Takoj pokaže obdarjenost. Milosti polna. To pomeni polna Svetega Duha, polna Boga in njegove prisotnosti, polna ljubezni, polna življenja; polna vsega tistega, kar bi si človek najbolj želel. Beseda milost pomeni namreč dar, dar Boga samega in darovi, ki jih Bog ustvarja in podarja. Kaj pravite, dragi mladi, ali se splača prejeti takšen dar?

Marija je bila ob pozdravu negotova in vznemirjena, kaj bi vse to pomenilo. Res je poznala prerokbe in skupaj z vsem ljudstvom pričakovala Odrešenika. Vendar, da bi poznala prerokbe in skupaj z vsem ljudstvom pričakovala Odrešenika. Vendar, da bi se prav njej to zgodilo...! Sicer je bila pa dosti pogumna, da se je začela pogovarjati in spraševati tisto, kar ji ni bilo jasno in razumljivo. Angela je vprašala, kaj to pomeni, kako se bo to zgodilo. Nekaj je zvedela, nekaj je ostalo skrivnost. Ta Marijina drža pomaga tudi nam, da stopimo v pogovor z Bogom. Pa boste rekli, tu pa gre za molitev, to pa je tako težko in dolgočasno; to je tisto, kar vedno odložimo čisto za na koncu; na to pa kar pozabimo... Ta središčni dogodek zgodovine pa nas uči, da se tudi mi v svojih pomembnih središčnih dogodkih pogovarjamo z Bogom: klepetamo z Bogom, ga sprašujemo, se mu potožimo, se pred njim in z njim jezimo ali pa jokamo, se upiramo; pa tudi poslušamo in sprejmemo njegovo ponudbo...

3. NE BOJ SE

Tako kot vsak mlad človek, je Marija odreagirala s strahom in negotovostjo. Čisto razumljivo! Nenadno srečanje z neznano osebo, z veličastnim angelom; ponudba, ki povzema vse preroške napovedi in govori o Sinu Najvišjega, o kraljevskem prestolu... o Odrešeniku. Vse to je Marija dobro poznala; dobro je poznala verouk in Sveto pismo. Ta ponudba pa govori tudi o spočetju, o materinstvu. To je vse drugače, kot si je prej sama predstavljala potek svojega življenja. Kaj bo z Jožefom, kaj bo z njeno družino, kaj bodo rekli ljudje in s tem tvega obsodbo in izključitev, morda celo kamenjanje. V tem očitnem strahu in negotovosti je verjela besedi angela in je tvegala drugačnost. »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!«

Ali nismo tudi mi podobni velikokrat Mariji – v teh odločilnih trenutkih življenja, ali pa tudi čisto običajnih situacijah. Tako mladi in starejši – saj smo vsi v srcu tolikokrat otroci. Ko smo videli, da se je Marija prestrašila in jo je angel opogumil – ne boj se, smemo tuid mi povedati svoje strahove. Kar pomislimo, česa vsega nas je strah; prosim vas, da v srcu te stvari kar zaupate Bogu:

• Morda to, da nas je strah povedati, da nas ;

• Ko čutimo nezaupanje v same sebe; ko se sprašuješ, čigav si, kdo si kakšen človek želiš biti...;

• Ko se bojiš, da bi te Gospod poklical v kakšno lepo in zahtevno poslanstvo...;

• Strah pred velikimi izzivi življenja – ki so morda Božji načrt, ti pa bi se mu rad izognil, ker imaš svoj načrt...;

• Strah pred odločitvijo za študij, za poklic, za poroko, za družino;

• Strah pred tem, da bi bil ogoljufan, izkoriščen;

• Strah pred lastnim križem, tistim konkretnim križem;

• Strah pred tem, da ne bi bil sprejet od drugih; ali pa se bojimo drugih; Strah pred osamljenostjo in nemočjo, ker sam težko vztrajaš; v apatiji, kaj sploh lahko naredim...;

• Strah zaradi primerjanja (poglejte vse pobude v modi...)

Še bi lahko naštevali strahove, sicer pa vsak pozna svoje. Ampak, kaj storiti s temi strahovi. Premalo jih je le poznati ter poznati vozle, kjer se ustavimo. Te strahove je potrebno ubesediti in se pogovarjati z Bogom o teh strahovih. Saj naš Bog ne pričakuje, da prihajamo k njemu vsi lepi in popolni. Želi vedeti, česa nas je strah in pogovor o strahovih postane molitev. Slišal sem, da je v Svetem pismu 365 krat zapisano v različnih delih knjige: Ne boj se! – torej za vsak dan enkrat. Gospod nas ne pusti samih v strahu.

Poglejte bratje in sestre, ali ni tudi ta današnji dogodek v Stični, takšen Božji obisk, kjer nam Gospod odvzema strahove? Drug drugemu smo znamenje, da je Gospod blizu. To je druščina, skupnost, kjer vsi potrebujemo pomoč, kjer nihče ni že popoln. Če kdo išče pravo družbo, ljudi s kakršnimi bi želel živeti in ustvarjati, jih lahko najde v tem občestvu. Ampak tu je več kot le srečanje mladih, tu je Gospod prisoten med nami. Načrtovalci tega srečanja so to ponazorili v grafični podobi ribe in morskihv valov. Riba pomeni v ikonografiji prvih kristjanov Kristusa Odrešenika. Morski valovi pa v tej sliki pomenijo življenjski prostor našega bivanja. Ta voda morja pomeni življenje, valovi pa lahko pomenijo tudi nevarnosti, ki človeka ogrožajo. Potrebno jih je prepoznati in premagati, kakor sta Jezus in Peter hodila po valovih.

4. GLEJ SPOČELA BOŠ IN RODILA

Marija je prejela obljubo in njeno izpolnitev. Dobro je sodelovala z Bogom, saj je »Beseda meso postala in med nami prebivala«. Marija je postala ŽIVA MONŠTRANCA, kot to poudarjajo letos snovalci Stične mladih. Človeštvu je podarila Sina Odrešenika. Brez te nejene privolitve, tudi nas danes ne bi bilo tukaj.

Kaj pa mi storimo? Kaj mi odgovorimo Bogu, ko nam predstavi svojo ponudbo? Ali si upamo sprejeti? Ali si upamo odgovoriti: Da, Gospod, sprejmem, naj se zgodi po tvoji volji! Danes tukaj v Stični to lahko storimo, saj nam pri tem pomagajo bratje in sestre. Prosim vas, da bi imeli takšen pogovor z Gospodom, takšen klepet, prav vsak dan. Potem bo tudi v nas prebival Gospod, ki bo odvzemal strahove in nas odpira tudi za druge ljudi. Pokazal nam bo tudi, kaj lahko storimo ne le za sebe, pač pa tudi za svoje domače v družini, za svoje sošolce in sodelavce, za svoj kraj in za našo državo. Kot je Marija nam je prinesla Jezusa, ga tudi mi prinašajmo v vse kotičke kjer živimo, v vse odnose, ki jih imamo z ljudmi in v vse naše delovanje. Nikogar se nam pri tem ni treba bati, saj je Gospod z nami. Amen.