AVDIO: Mineva 240 let od slovenske osvojitve Triglava
Hrana in okolje | 26.08.2018, 06:00 Petra Stopar
Praznujemo 240. obletnico prvega zabeleženega uspešnega vzpona na najvišjo slovensko goro, 2864 metrov visoki Triglav. Ob tej obletnici se je zvrstila že vrsta dogodkov, Aljaževi dnevi pa se bodo sklenili s tradicionalno sveto mašo ob 16. uri pri spominski kapelici sv. Cirila in Metoda v Vratih.
Na najvišji slovenski vrh so se 26. avgusta 1778 prvi povzpeli štirje domačini iz Bohinja, in sicer rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter zdravnik Lovrenc Willomitzer. V dokaz vzpona so v skalo vklesali svoje začetnice, začetnice cesarja Jožefa II., lastnika bohinjskih fužin barona Žige Zoisa, ki je z obljubljeno nagrado vzpodbudil odpravo na Triglav, ter znanstvenika in naravoslovca Baltazarja Hacqueta, ki mu je leto pred tem spodletel poskus osvojitve Triglava.
Kot je za naš radio pojasnil alpinist in zgodovinar dr. Peter Mikša, je v tistem času za vzpon vedelo zelo malo ljudi, tako je bil sam dosežek zgolj lokalnega pomena: »Informacije o tem so prišle kasneje, mi o prvem vzponu izvemo šele v zapisih nekaj desetletij zatem. Če pa govorimo o pomenu Triglava za Slovenijo za danes, pa je pomembno to, da je že leta 1895, ko je Aljaž postavil najvišjo markacijo v slovenskih gorah, potekal boj za gore v našem alpskem prostoru med Nemci in Slovenci, v teh letih pa smo tudi mi Triglav postavili na svoj piedestal, konec koncev ga imamo v svojem grbu.« Pristop 240 let nazaj je bil tehnično gledano zelo zahtevno dejanje, pri čemer po navedbah Mikše z veseljem ugotavljamo, da smo Slovenci za osem let prehiteli osvojitev Mont Blanca.
O današnjem odnosu do Triglava pa Mikša pravi, da je dvojen: »Eden je simbol, do katerega imamo vsi odnos, saj predstavlja znak naše države. Imamo ga v grbu, v zastavi. Nismo indiferentni do njega. Drugo pa je vsekakor vrh, do katerega pristopamo, tu pa se Slovenci razlikujemo. Eni si želimo priti gor – tako potrdimo to tezo, da si pravi Slovenec, če si prišel na vrh, kot rečemo v hecu – eni si želimo večkrat na vrh, eni pa nimajo posebne želje.« Nenazadnje pa ima Triglav nalogo, da združuje, je prepričan Mikša in sklene, da bi se morali tega zavedati »vsi, ki živimo pod njim in vsi, ki gradijo našo državo«.
Po koncu letošnje planinske sezone bo sredi septembra Triglav za predvidoma tri tedne ostal brez Aljaževega stolpa, ki na najvišjem slovenskem vrhu stoji od leta 1895. Začasno ga bodo namreč preselili v dolino, kjer ga bodo strokovnjaki Narodnega muzeja Slovenije in restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine temeljito obnovili.
