AVDIO: Po prepričanju kardinala Rodeta obstoj klaris v Sloveniji delo Božje previdnosti
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Ob godu sv. Klare Asiške in praznovanju 40. obletnice vrnitve sester klaris v Slovenijo je kardinal dr. Franc Rode med sveto mašo v Nazarjah spregovoril o hrepenenju vsakega človeka po idealu na eni strani ter o predanosti Božji ljubezni na drugi strani. Izrekel je hvaležnost za prisotnost klaris na slovenskih tleh in menil, da je tu na delu Božja previdnost. Ker je po njegovem opažanju vera v slovenskem narodu nekoliko opešala, si želi, da bi ta redovna skupnost poživila vero in mnogim pokazala pot do Kristusa.
Kot je uvodoma dejal, je v človeku sposobnost neskončnega, ker je nedokončano bitje in bitje, ki se gradi. »Kaj bo potešilo to njegovo hrepenenje po neskončnem in kje se bo zadovoljno ustavilo? Vidni svet nas očara, človek obupno grabi za nedosegljivo srečo, naše osebne izkušnje in zgodovina človeštva pa nas učijo, da človek nikoli povsem ne uresniči svojega ideala,« je opažal kardinal.
»Tu nam pride naproti Bog s svojo ljubeznijo. Srečanje z Bogom je za človeka kot novo rojstvo v svobodi in sreči. Človek ne zavrne vso lepoto sveta, hkrati pa vidi vso nezadostnost vsega, kar je na tem svetu. Samo tisti, ki sprejme Gospoda v svoje življenje, je na poti k pravi sreči in k dopolnitvi svojega življenja,« je dejal kardinal v samostanu v Nazarjah in dodal, da je po tej poti hodil sveti Frančišek, po njegovem zgledu pa sv. Klara. Zato je pri njej tako močna zavest o vrednosti svojega poklica. Menil je, da bi moralo tudi naše krščansko življenje odražati slog, v kakršnem je živela sv. Klara, in sicer v svobodi in radosti živeti Kristusovo skrivnost. Tako lahko rečemo, da je življenje, kakršnega sta imela Klara in Frančišek, »uspelo življenje«.
V nagovoru po evangeliju je kardinal še poudaril pomen poslanstva sester klaris v času, v katerem je, kot je dejal, »vera otemnela in je malo gorečnosti, veliko zablod in pregreh«. Povabil je k razmisleku o naši Sloveniji, »kjer je vera danes nekoliko opešala in so se mnogi naši rojaki oddaljili od svete Cerkve«. »Mogoče pa tudi v Cerkvi sami manjka ali si želimo več apostolskega zagona ali več misijonarske gorečnosti,« je pristavil. »V tem času je Bog, ki ljubi slovenski narod, vas poklical sem, da poživite vero in mnogim pokažete pot do Kristusa,« je dejal klarisam.
Medtem ko drugje po svetu zapirajo samostane, jih sestre klarise pri nas odpirajo. »Sprva samo tri, danes trideset v treh samostanih,« je navedel in izrazil prepričanje, da je tu na delu Božja previdnost. »Že ta uspeh – rabimo besede, ki so primerne za to – vam nalaga tako veličastno nalogo sredi tega naroda, nalogo, v katero morate močno verjeti in se truditi, da jo vsak dan bolj popolno uresničujete, da bo po vas, vašem zgledu, vaših molitvah vera v tem narodu rasla in da bo marsikakšen naš rojak našel pot nazaj do Kristusa, amen.«
Opatinja samostana s. Katarina Ambrož je ob sklepu svete maše izrekla številne zahvale, med drugim p. Polikarpu Brolihu, ki je klarisam pomagal priti v Nazarje. Sledila je akademija.
