Krasilke cerkva dajejo »piko na i« in ustvarjajo občutek pripadnosti

Oddaje | 08.06.2018, 12:25 Rok Mihevc

Gotovo ob večjih slovesnostih ali pa tudi ob navadni nedelji večkrat občudujete pridno delo krasilcev cerkva. Veliko dela, pa tudi idej je potrebno za tovrstno ustvarjanje, zato smo v tokratno Svetovalnico povabili strokovnjaka na tem področju, Petra Ribiča iz Biotehniškega centra Naklo. Skupaj s kolegico Sabino Šegula sta bila večkrat izbrana tudi za okraševanje vatikanske bazilike.

Delo s cvetjem je za Ribiča na eni strani strokovni izziv, na drugi strani pa sprostitev. Okraševanje cerkva pa je poseben izziv, saj s svojim slogom narekuje drugačen slog kot drugi prostori. »Treba je upoštevati tudi bogoslužje slovesnosti, izbiro cvetja, barve in kompozicijo.« V Sloveniji imamo največ baročnih in gotskih cerkva, temu primeren pa je tudi izziv.

Cvetje z ljudmi od rojstva do smrti

Cvetje je tista lepota, ki vsako slovesnost naredi toliko bolj slovesno. »Cvetličarji radi rečemo, da smo z ljudmi od rojstva do smrti in hortikultura je človekov nevidni spremljevalec. Vedno dopolnjuje obstoječo postavitev v cerkvi in je kot čipka, daje »piko na i«. S svojo barvo in postavitvijo nam sporoča, da gre za slovesen trenutek.«

Kje pa je cvetje?

Marsikdo delo cvetličarja ali krasilca ne opazi, če pa cvetja ni, se takoj pojavi vprašanje, zakaj ne. Pomembno vlogo ima seveda na porokah, ravno tako je pri birmah, obhajilu, zlatih mašah in podobnih slovesnostih. »Cvetje daje volumen prostoru in razveseljuje vse prisotne, zato je po našem mnenju nujno potrebno na vseh teh dogodkih.«

Bolj je cerkev bogata, kar se tiče fresk, oltarjev in podobno, bolj mora biti dekoracija preprosta in enostavna. »Če je prostor razgiban, močan in napolnjen, ga moramo s cvetjem, z enostavnimi linijami, barvami in kompozicijo, umiriti in ga narediti bolj slovesnega in poudarjenega. V kolikor v že tako napolnjen prostor »nabutamo« cvetje, lahko hitro naredimo preveč.«

Manj je več

Raje izbiramo manj različnega cvetja in naredimo enostavnejše dekoracije in kompozicije, svetuje Peter Ribič. Stranski oltarji naj bodo v enakem stilu kot glavni, lahko pa tja postavimo tudi kakšno lončnico. »Ne pozabimo na barvno usklajenost z liturgijo. Čez vse leto se pojavljajo rdeča, bela, rumena, vijolična, zelena in zlata, to so osnove, ki se skozi vse leto menjavajo v cerkvi. Ni sicer zapoved, a se jih vsaj približno držimo, saj tudi barve simbolizirajo Kristusovo pot."

Največji pečat imajo gotovo lokalni krasilci cerkva, ki delo opravljajo prostovoljno in cvetje prinašajo s svojih vrtov. »Nekaj je profesionalnost, ko smo naprošeni, da nekaj postavimo za večjo slovesnosti, vseeno pa v lokalnih cerkvah s svojimi rokami delajo predvsem prostovoljci in to je potrebno spoštovati. Ljudje se z lokalno cerkvijo poistovetijo, za njo živijo in prinašajo material od doma. S tem na nek način sodelujejo pri ustvarjanju skupnosti in pripadnosti. Če se ob tem dobro počutijo in se razumejo, je glavni namen dosežen. In ljudi trdno poveže v skupnost.«

Kaj storiti, ko cvetja ni več toliko na izbiro, kakšno težo ima zelenje v dekoraciji, kako je s cvetjem, ki ima močan vonj, kako podaljšamo obstojnost, kateri dekorativni materiali so še primerni in ostalim nasvetom prisluhnite v posnetku oddaje.

---

Oddajo je pripravila in vodila Tanja Dominko.