Frankfurtski škof Georg sprejema slovensko izdajo svetega pisma
Novice iz Frankfurta
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
Romanje v Maria Sternbach, maša narodov in jezikov, telovska procesija, prvo obhajilo - vse to je bogatilo življenje naših rojakov v Frankfurtu v zadnjem času.
Letošnji mesec maj je bil bogat s prazniki in tudi z dogajanjem v naši slovenski župniji in skupnosti v Frankfurtu. Po šestih letih smo se letos ponovno odločili za majniško romanje v Maria Sternbach pri Ilbenstadtu oziroma Wickstadtu. Res je bilo na nedeljo 13. maja, ko smo popoldne imeli mašo in šmarnično pobožnost v tem romarskem kraju, praznovanje materinskega dne, pa tudi nevihtno popoldne in večer je bil napovedan, in zato se nas je zbralo verjetno tudi manj. Hvala Bogu, kakšne hude nevihte v tem predelu ni bilo, vsi, ki smo pa prišli, smo imeli lepo nedeljsko popoldne in večer, tako v cerkvi kakor pozneje v dvorani v Ilbenstadtu, kjer smo dan zaključili z okrepčilom.
Že več kot 20 let imamo v Frankfurtu v cesarski stolnici na binkoštno soboto (letos je to bilo 19. maja) mašo narodov in jezikov raznih tujejezičnih župnij in skupnosti iz Frankfurta. Seveda to mašno slavje izzveni v raznih jezikih in tudi načinu slavja evharistije. Letos je to mašo prvikrat vodil ob somaševanju mnogih voditeljev teh skupnosti limburški škof Georg Bätzing. V vseh mogočih jezikih smo slišali novozavezne besede 'V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni'.
Predstavniki skupnosti so pred evangelijem škofu predali knjigo svetega pisma v lastnem jeziku, za darovanje pa tudi sad in dar zemlje ter dela človekovih rok. Našo župnijo je pri vsem tem zastopal Boštjan Gril iz Hanaua. In tudi letos je lurška pesem v raznih jezikih zaključila to dve uri trajajoče slavje, temu pa je sledila še preprosta pogostitev (vsak je dobil praženo zrnje, na voljo pa je bil tudi kruh, voda, vino in še kaj temu podobnega).
Binkoštni nedelji sledi kmalu praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi, in tako smo se zopet zbrali pred frankfurtsko mestno hišo k praznični maši in procesiji po nekaterih ulicah mestnega središča v stolno cerkev sv. Jerneja (Bartolomeja). Tudi to slovesnost je vodil limburški škof, ob njem pa smo se zbrali tako duhovniki, redovniki kakor verniki stolne mestne župnije ter mnogi verniki tujejezičnih župnij. Prostor pred mestno hišo je bil razmeroma dobro napolnjen, da ne govorimo o veliki cesarski stolnici. V njej smo namreč zaključili procesijo z zahvalno pesmijo in s slovesnim blagoslovom.
Pri maši je bilo slišati iz ust Nike prošnjo molitev v slovenskem jeziku za učitelje in učiteljice, ki poučujejo materin jezik, pred darovanjem pa sta Zala ter njena mama Nina škofu prinesli hlebec kruha. Slovensko bandero (zanj sta skrbela Danijel in Boštjan) s sliko Marije Pomagaj pa je seveda ostalim govorilo o naši slovenski prisotnosti v tem bančnem in trgovskem nemškem in svetovnem središču.
Po dolgih enajstih letih pa smo imeli v naši župniji tudi prvoobhajilno slovesnost, sicer samo za enega slavljenca, za Roka Eržena iz Frankfurta. Okoliščine so narekovale tudi tako izbiro in pripravo samo enega pripravnika. To slovesnost smo imeli v nedeljo 3. junija v cerkvi Herz Marien. Cerkev je ostala deloma okrašena še od prvoobhajilne slovesnosti poljske župnije oziroma za naslednjo slovesnost ob prazniku Srca Marijinega, kateremu je cerkev posvečena. Nekaj otrok je spremljalo slavljenca s svečkami do oltarja oziroma staršev. Rok je skupaj z drugimi otroki prebral eno od prošnjih molitev in seveda z vsemi nami izpovedal vero ter obnovil krstne obljube. Za nekoliko drugačno petje pesmi, primernih za prvo obhajilo, pa so poskrbele gospe Nina, Nika in Lara. Mašno slavje pa smo seveda zaključili z okrepčilom in pogostitvijo Rokovih staršev v dvorani pod cerkvijo.
Martin Retelj, župnik
